Visoko tehnološko razvito poliamidno pletivo s superhidrofobnimi, oleofobnimi in samočistilnimi lastnostmiVidas, Andreja (Avtor) Simončič, Barbara (Mentor) Vasiljević, Jelena (Komentor) Poliamidzaščitne lastnostisuperhidrofobnostoleofobnostsol-geldelci SiO2.V tem diplomskem delu je bil preučevan učinek obdelave poliamidnega (PA) pletiva s postopkom sol-gel, na razvoj visokotehnolopke tekstilije z zaščitnimi lastnostmi. V izdelavo visoko tehnološkega poliamidnega pletiva so bili vključeni trije glavni postopki, ki so si sledili v naslednjem vrstnem redu: postopek apretiranja sol-gel z uporabo v naprej pripravljenih delcev SiO2, in situ sinteza delcev SiO2 v prisotnosti pletiva ter apretiranje s komercialnim perfluoriranim oligosiloksanskim sredstvom (FAS) po impregnirnem postopku. Vzorci so bili za določanje pralne obstojnosti tovrstne apreture oprani z enim (1PC) in štirimi pralnimi cikli (4PC). Obdelanim in neobdelanim vzorcem so bile določene morfološke, kemijske in mehansko-fizikalne lastnosti, ki so bile izmerjene z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), infrardečo spektroskopijo s Fourerjevo transformacijo (FT-IR), merjenjem zračne prepustnosti ter pretržne trdnosti. Učinek apreture na vodo- in oljeodbojne lastnosti je bil ovrednoten na podlagi meritev statičnih stičnih kotov vode in n-heksadeksana ter kotov zdrsa kapljic vode s površine vzorcev. Rezultati so pokazali, da sta se pretržna trdnost in zračna prepustnost končnega obdelanega pletiva (vzorec PA+SP+IS+FAS) nekoliko zmanjšali v primerjavi z neapretiranim vzorcem. Tristopenjski postopek obdelave pletiva PA je omogočil doseganje statičnih stičnih kotov kapljice vode nad 140° in n-heksadeksana nad 130°. Tovrstna visokotehnološka obdelava poliamidnega (PA) pletiva se izkaže kot učinkovita pri podeljevanju zaščitnih vodoodbojnih ter še posebno oleofobnih lastnostih ter je kot rezultat podelila pletivo z zelo dobrim približkom »Lotusovega učinka«. Barvna razlika med apretiranimi in neapretiranimi vzorci ostaja praktično minimalna, pride namreč do zanemarljive potemnitve pri apretiranih vzorcih.20192019-03-28 07:45:04Diplomsko delo/naloga107101sl