<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106904"><dc:title>Razstava ob svetovnem dnevu lutkarstva : Galerija PEF, Ljubljana, 21. 3. 2019</dc:title><dc:creator>Korošec,	Helena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zajec,	Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeraj,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>skupinska razstava</dc:subject><dc:description>Zakaj lutka? Čemu služi? Ali jo sploh potrebujemo?
Vprašanja, ki se bodo morda komu zdela neumestna.
Vsi, ki se ukvarjamo z lutkovnim gledališčem, se nemalokrat znajdemo pred splošno razširjenim mnenjem, da je lutkovno gledališče manjvredna podzvrst gledališča in da je v prvi vrsti namenjeno poučni zabavi številnega otroškega občinstva in zato manj zahtevno tako po izvedbeni kot po vsebinski plati. Da so lutke kot nekakšne igrače, ki poskakujejo, se spakujejo, posnemajo najrazličnejše živali in človeška bitja. Kar ne preseneča, saj so se še sredi prejšnjega stoletja slovenski lutkarji strinjali z naslednjimi stihi takratne lutkovne »himne«: Mal pomigaš, mal zarigaš, otroc začno v teater dret. Kljub večinskemu prepričanju se je odnos do lutkovnega gledališča spreminjal, tako pri lutkovnih ustvarjalcih, kot pri delu občinstva.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-26 03:52:08</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>106904</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
