<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106896"><dc:title>Izkušnje staršev otrok z motnjami avtističnega spektra pri obravnavi in sodelovanju z različnimi strokovnimi službami</dc:title><dc:creator>Medved,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rapuš Pavel,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje avtističnega spektra</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala izkušnje staršev otrok z motnjami avtističnega spektra s strokovnimi delavci različnih ustanov in organizacij, s katerimi se srečujejo med usmerjanjem in obravnavo otroka. V teoretičnem delu sem opredelila nekatere ključne pojme, povezane z motnjami avtističnega spektra. Predstavila sem postopek diagnosticiranja, obravnave in usmerjanja otrok z motnjami avtističnega spektra strokovnih delavcev, s katerimi se otrok in starši v tem postopku srečujejo. Ustavila sem se pri pravicah in dolžnostih staršev ter izpostavila, kako uradni dokumenti za področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami opredelijo vključevanje in sodelovanje s starši kot partnerji. Pri tem sem izhajala iz temeljnih konceptov socialno pedagoškega delovanja tj. etike udeleženosti in perspektive moči. Z vidika celostnega pristopa obravnave sem izpostavila nekatere oblike pomoči in podpore, ki jih strokovne službe lahko udejanjajo v sodelovanju s starši. Podala sem tudi pregled nekaterih raziskav, ki so bile na tem področju že izvedene v tujini ali v slovenskem prostoru. V empiričnem delu sem na izbranem vzorcu raziskala izkušnje staršev otrok z motnjami avtističnega spektra pri sodelovanju z različnimi strokovnimi službami. Uporabila sem kvalitativni raziskovalni pristop. Rezultati so pokazali, da so starši v vzorcu s strani večine strokovnih delavcev izključeni iz procesov usmerjanja in obravnave ter spregledani kot eksperti iz izkušenj. Pogosto strokovni delavci ne prepoznajo potreb staršev in jim zato ne nudijo informacij, podpore in pomoči. Starši so večinoma opisovali neprijetne izkušnje in nezadovoljstvo s strokovnimi delavci. Raziskava je v ospredje postavila dve glavni potrebi, ki sta ozaveščanje tako strokovne kot laične javnosti o tematiki ter dodelitev usposobljenih spremljevalcev za vse otroke z motnjami avtističnega spektra.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-26 03:51:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106896</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
