<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106883"><dc:title>Analiza telesne drže in življenjskega sloga vadečih pri pilates vadbi</dc:title><dc:creator>Vidergar,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna drža</dc:subject><dc:subject>pilates</dc:subject><dc:subject>zdrav življenjski slog</dc:subject><dc:subject>metoda opazovanja</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bilo ugotoviti, kakšne so razlike med ženskami, ki se dolgoletno ukvarjajo s pilates vadbo (eksperimentalna skupina), z ženskami, ki se še nikoli niso srečale s pilates vadbo (kontrolna skupina). V raziskavo je bilo vključenih 30 žensk, starih od 30 do 68 let. V vsaki skupini je bilo 15 žensk iste starosti. Za analizo telesne drže smo uporabili metodo opazovanja. Zaradi subjektivnosti smo si pomagali z ugotovitvami drugega ocenjevalca. S pomočjo optičnega ozadja z mrežo in težiščnico smo analizirali telesno držo merjenk iz treh različnih položajev (od strani, od spredaj, od zadaj). Z vprašalnikom smo tudi pridobili podatke o njihovem življenjskem slogu.
 
Ugotovili smo, da ima eksperimentalna skupina boljšo telesno držo kot kontrolna skupina ter boljši položaj telesnih segmentov. 86,7 % merjenk je ustrezalo danim pogojem in se je tako uvrstilo v skupino z normalno telesno držo, za razliko od kontrolne skupine, kjer je pogojem ustrezalo le 20,0 % merjenk z normalno telesno držo. Razlike pa so se pojavljale že v položaju stopal, gležnjev in kolen, v položaju medenice, ledvenega in prsnega dela hrbtenice ter v vratnem delu hrbtenice in glave. V vseh položajih je imela eksperimentalna skupina manj nepravilnosti kot kontrolna, torej je učinek dolgoletne vadbe pilatesa opazen.

Ugotovili smo tudi, da ima eksperimentalna skupina boljši življenjski slog. Kar 14 merjenk ima dober življenjski slog, medtem ko pri kontrolni skupini le 8 merjenk. Eksperimentalna skupina, poleg ukvarjanja s pilates vadbo, več časa nameni športnim dejavnostim, od 1-krat do 7-krat na teden. Eksperimentalna skupina se tudi bolj zdravo prehranjuje, bolj je zadovoljna s svojo telesno težo in bolj pozitivna glede svojega zdravja kot kontrolna skupina. Obe skupini imata težave s spanjem in premagovanjem stresa. V eksperimentalni skupini se merjenke srečujejo s težavami v hrbtenici, rami ter kolkih. Te težave so manj kompleksne od težav kontrolne skupine. Mogoče jih je odpraviti oziroma olajšati s pomočjo redne pilates vadbe.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-24 07:20:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
