<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106882"><dc:title>Vpliv NTC metode učenja na gibalne sposobnosti otrok v vrtcu</dc:title><dc:creator>Polc,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>NTC program</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>pedagoški pristop</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo se osredotočili na nov pedagoški pristop dela z otroki, imenovan NTC metoda učenja, ki je kratica za Nikola Tesa Center in izvira iz Srbije (avtor dr. Ranko Rajović). Program sistematično usmerja starše in vzgojitelje k igralnim dejavnostim, ki dobro vplivajo na nastajanje in utrjevanje možganskih povezav.

Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih otrok, ki vsakodnevno izvajajo vaje po metodi NTC učenja, in otroki, ki teh vaj ne izvajajo. Želeli smo tudi preveriti, ali obstajajo razlike znotraj eksperimentalne in kontrolne skupine glede na spol. 

V raziskavo je bilo vključenih 111 otrok, starih 4−6 let iz vrtcev Zelena jama in Škofljica. Otroci iz eksperimentalne skupine (vrtec Zelena jama) so vsak dan izvajali vaje, ki so bile pripravljene s strani dr. Ranka Rajovića. Otroci, ki so bili kontrolna skupina (vrtec Škofljica), pa tega niso počeli. S kriteriji za ocenjevanje gibalnih sposobnosti, ki jih je prav tako pripravil avtor NTC programa, smo ocenjevali gibalne sposobnosti na začetku in na koncu raziskave. Podatke smo obdelali s programom Excel Microsoft 2016 in programom SPSS za statistično obdelavo podatkov.

Z analizo rezultatov smo ugotovili, da pri gibalnih testih, katere smo uvrstili v skupino ravnotežja (hoja vzvratno in stoja na eni nogi) so preiskovanci statistično značilno napredovali v eksperimentalni in kontrolni skupini. Nekoliko večji napredek je bil viden pri eksperimentalni skupini. Pri gibalnih testih, s katerimi smo preverjali sposobnosti koordinacije gibov, smo ugotovili, da je napredek večji v eksperimetalni skupini v vseh štirih testih, ampak zgolj pri enem testu (sonožni poskok čez oviro naprej) smo dokazali statistično značilen napredek. Med teste fine motorike smo uvrstili risanje kvadrata in zavezovanje vezalk. Ugotovili smo, da je pri zavezovanju vezalk eksperimentalna skupina statistično značilno napredovala, medtem ko pri risanju kvadrata tega nismo uspeli dokazati. Prav tako smo ugotovili, da ne prihaja do statistično značilnih razlik znotraj skupin med spoloma. 

Z magistrskim delom smo želeli prispevati k razvoju novih pedagoških pristopov in ozavestiti starše, pedagoške delavce, pomočnike vzgojiteljev in vse, ki delajo z otroki, o novem pedagoškem pristopu, ki pozitivno vpliva na predšolske otroke.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-24 07:20:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106882</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
