Vpliv kirurškega zdravljenja in obsevanja na imunski status, stanje prehranjenosti ter vnetni odziv pri bolnikih z rakom ustne votlineDovšak, Tadej Peter (Avtor) Ihan Hren, Nataša (Mentor) rak ustneoperacijaradioterapijaimunski statusprehranjenostUVOD: Raka ustne votline zdravimo kirurško, z obsevanjem, kemoterapijo in kombinacijo naštetega. Poleg alkohola in tobaka je vse več dokazov, da tudi imunski status bolnikov vpliva na pojavnost raka ustne votline. Bolniki z rakom ustne votline imajo v primerjavi z zdravimi posamezniki znižane vrednosti posameznih limfocitnih populacij. Vsaka terapija, ki jo izvajamo s ciljem ozdravitve bolezni, pa začetno stanje le še poslabša, kar lahko vpliva na izid zdravljenja. NAMEN: Želeli smo ugotoviti vpliv kirurškega zdravljenja in obsevanja na določene imunske kazalce, na osnovne vrednosti hemograma in prehransko stanje bolnikov z rakom ustne votline. METODA: V prospektivno raziskavo smo vključili 110 bolnikov, pri katerih je bil rak ustne votline prvi do tedaj ugotovljeni malignom in zanj še niso bili zdravljeni. Bolnike smo razdelili na tiste, ki so bili zdravljeni le z operacijo, in na tiste, ki so bili operirani in so zdravljenje nadaljevali z obsevanjem. Vzorce periferne krvi smo odvzeli pred vsakim zdravljenjem in leto dni po končanem zdravljenju ter opredelili vpliv zdravljenja na merjene parametre. Za vse v študiji sodelujoče bolnike smo izračunali preživetje in opredelili napovedne dejavnike. REZULTATI: Povprečne vrednosti merjenih parametrov pri bolnikov pred začetkom zdravljenja niso odstopale od referenčnih vrednosti. Operacija je povzročila statistično značilno anemijo, levkocitozo, trombocitozo in dvig C reaktivnega proteina. Leto dni po končanem kirurškem zdravljenju se je večina merjenih parametrov vrnila na predoperativno raven, izstopale so višje vrednosti celic naravnih ubijalk. Pri bolnikih, ki so bili tudi obsevani, je to povzročilo dodaten statistično značilen padec v vrednostih levkocitov, B-limfocitov, T-limfocitov, celic T-pomagalk, citotoksičnih T-limfocitov, spominskih in naivnih T-limfocitov. Indeks CD4/CD8 se je prepolovil. Leto dni po obsevanju so vrednosti spominskih T-limfocitov, naivnih T-limfocitov, citotoksičnih T-limfocitov, celic T-pomagalk in indeksa CD4/CD8 ostale nespremenjene glede na vrednosti po obsevanju. Skupno petletno preživetje bolnikov v študiji je bilo 56-odstotno, za bolezen značilno petletno preživetje pa 81-odstotno. Univariatna Coxova analiza je pokazala statistično značilen vpliv predoperativnih vrednosti eritrocitov, CRP, sedimentacije eritrocitov (ESR) in albuminov na preživetje, od patohistoloških kriterijev pa so na preživetje vplivali stadij bolezni, število pozitivnih bezgavk na vratu, prodor prek kapsule bezgavke (ECS) in perinevralna invazija. V multivariatni analizi se je omenjeni vpliv izgubil in je bil vpliv na preživetje le pri razmerju pozitivnih bezgavk glede na vse odstranjene bezgavke. ZAKLJUČEK: Pri le operiranih bolnikih je operacija povzročila kratkotrajen dvig parametrov akutnega vnetnega odziva, ki so se leto dni po zdravljenju vrnili na izhodiščne vrednosti. Pri bolnikih, ki so bili dodatno tudi obsevani, so se po obsevanju statistično značilno znižale vse subpopulacije T-limfocitov in B-limfociti, indeks CD4/CD8 je ostal prepolovljen glede na izhodiščne vrednosti. Po letu dni so bile vrednosti še vedno statistično značilno znižane glede na vrednosti pred začetkom zdravljenja. Pomemben vpliv na preživetje imajo stadij bolezni, perivaskularna in perinevralna invazija ter prodor tumorskih celic prek kapsule bezgavk, od merjenih krvnih parametrov pa predoperativne vrednosti albuminov, CRP, ESR in vrednost eritrocitov.20192019-03-23 07:15:05Doktorsko delo/naloga106875sl