<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106839"><dc:title>Vpliv digitalnih medijev na ustvarjalni proces v likovni umetnosti</dc:title><dc:creator>Golob,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berlot Pompe,	Uršula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kordeš,	Urban	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fenomenologija</dc:subject><dc:subject>likovno ustvarjanje</dc:subject><dc:subject>kvalitativno raziskovanje</dc:subject><dc:subject>digitalni mediji</dc:subject><dc:subject>študija primera.</dc:subject><dc:description>Doktorska naloga predstavlja interdisciplinarno raziskavo, ki združuje področje likovne umetnosti, digitalne tehnologije in fenomenologije. Raziskava je potekala v obliki multiple študije primera, v kateri je bilo opazovanih šest slovenskih likovnih umetnikov mlajše generacije. Predvsem sem opazovala njihovo doživljanje ob dvodimenzionalnem ustvarjanju, kjer me je zanimala izkustvena vloga digitalnega medija v primerjavi z analognim. Raziskovalno vprašanje, ki je usmerjalo raziskovanje, je bilo: Kako umetniki doživljajo interakcijo z digitalnim medijem (v primerjavi z analognim) oziroma kakšno izkustveno vlogo ima digitalni medij v likovnem ustvarjanju? Pri odkrivanju razlik me je zanimalo, kako nastanejo spremembe v doživljanju interakcije med digitalnim in analognim ustvarjanjem. To vprašanje je bilo vezano na drugi sklop raziskovanja, pri katerem je šlo za združitev doživljanja z likovno analizo ustvarjanja. Za raziskovanje doživljanja sem uporabila eksperimentalni pristop raziskovanja &amp;#8210; večplastno metodologijo, ki se ujema z novimi posthumanističnimi pristopi pri kvalitativnem raziskovanju. Ta je bila sestavljena iz kvalitativnega fenomenološkega načina raziskovanja in likovne analize. Za pridobivanje podatkov je bil posebej za te namene razvit prototip aplikacije, ki je bila nameščena na pametne naprave. Rezultati raziskave so pokazali spremembe na ravni doživljanja agentnosti in z njo povezanih procesov; nadzora, medijske ugodnosti, zavedanja telesa, prisotnosti in (semantične) uporabe jezika. Vzporedno opazovanje dinamike doživljanja in procesa ustvarjanja je prineslo celovitejši vpogled v (sodobno slovensko) likovno prakso, ki reflektira razmere časa in hkrati tudi predstavlja nove načine, kako raziskovati ta kompleksni proces ustvarjanja. V sklepnem delu raziskave ponujam tudi predloge in nove strategije za nadaljnje opazovanje in razvoj umetniške prakse.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-03-19 15:17:37</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106839</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
