Analiza občutljivosti pretoka na izviru Težka voda na spremembe hidravličnih parametrov z uporabo modela toka podzemne vodeVengust, Ada (Avtor) Brenčič, Mihael (Mentor) Birk, Steffen (Komentor) kraški izvirkvantifikacija krasanumerični modelizvir Težka vodapodzemni tok vodePolovico Slovenije prekriva kras, ki je tudi zelo ranljiv vodni vir, iz katerega se s pitno vodo oskrbujejo številna naselja. Največji izziv pri zaščiti teh vodnih virov predstavlja določanje napajalnega zaledja. Glede na naravo kraškega vodonosnika se pogosto zastavlja vprašanje o geometriji kanalov, ki vodijo do kraškega izvira. V sodobni stroki so se uveljavili številni pristopi, s katerimi skušamo ugotoviti te nedoslednosti. Mednje sodi numerično modeliranje toka podzemne vode z modeli, v katerih je združen kanalski tok s tokom v medzrnskem poroznem mediju. V Sloveniji takega pristopa za modeliranje toka vode skozi izvir še nismo uporabili. Kot primer je izbran izvir Težka voda pri Novem mestu, kjer je velikost napajalnega zaledja približno znana. Iz predhodno izvedenih sledilnih poizkusov izhaja, da je predpostavka o enem dovodnem kanalu smiselna (Habič & Kogovšek, 1992). Namen naloge je kvantitativno opisati dinamiko vodonosnika v zaledju izvira Težka voda. Z modelom želimo prispevati k boljšemu razumevanju kraškega vodonosnika v zaledju Težke vode. Metode, s katerimi so parametri vodonosnika izvira Težka voda določeni, so naslednje: • Numerični kalibriran model obravnavanega vodonosnika na podlagi merjenih pretokov na izviru Težka voda. Temelji na omejitvah Darcyjevega zakona toka podzemne vode, • Izračun napajanja po enačbi ‘‘soil-water balance approach’’, • Analize občutljivosti posameznih testnih parametrov, • Glavna recesijska premica, izračunana po metodi Posavca s sodelavci (2017). Z modelom so predstavljena tri reprezentativna leta, in sicer leto s povprečno količino padavin, leto z najvišjo količino padavin in leto z najmanjšo količino padavin. Kalibriran model predstavlja oceno časovne in prostorske spremenljivosti v odvisnosti od napajanja in njihov vpliv na iztok iz izvira ter na razporeditev hidravličnih višin v vodonosniku. Glavna ugotovitev kalibriranega modela je, da se leto s povprečno količino padavin najbolje ujema z modelom na podlagi rezultatov. Leti z ekstremnimi količinami padavin ne dosegata merjenih pretokov izvira Težka voda. To nakazuje na kompleksnejše delovanje sistema, kot je to predstavljeno z modelom. Tako model za povprečne količine deluje, pri ekstremnih količinah pa zaradi kompleksnejšega delovanja sistema odpove. Ugotovitve modela kažejo dobro izražen odnos med matrično-kanalskim tokom podzemne vode v zaledju izvira Težka voda.20192019-03-18 11:31:43Magistrsko delo/naloga106802sl