<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106797"><dc:title>Določevanje vlečnih obremenitev s pomočjo EHR dvigala</dc:title><dc:creator>Marolt,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šeruga,	Domen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vlečna obremenitev</dc:subject><dc:subject>tritočkovno priključno drogovje</dc:subject><dc:subject>elektronsko hidravlična regulacija</dc:subject><dc:subject>sornik za merjenje sile</dc:subject><dc:subject>števna metoda</dc:subject><dc:subject>obremenitveni cikel</dc:subject><dc:description>Temeljito poznavanje obremenitev je ključnega pomena za optimizacijo elementov stroja in pravilno regulacijo posameznih sklopov stroja, ki pripomore k boljšemu izkoristku in daljši življenjski dobi stroja. Za merjenje teh obremenitev smo uporabili vgrajene sornike za merjenje  vlečne sile na tritočkovnem priključnem drogovju. Podatke smo zajemali iz diagnostičnega menija računalnika traktorja. Meritve smo izvajali pri vožnji in delu z različnimi nošeno-vlečenimi priključnimi stroji. Vrednosti meritev smo pozneje analizirali tako grafično kot tudi z uporabo metode štetja prehodov prek nivojev. Analiza meritev je pokazala, da se največje obremenitve pojavijo pri vožnji po podlagah slabše kvalitete. Poleg voznih razmer ima na velikost obremenitev velik vpliv tudi težišče stroja. Pogosto pojavljanje obremenitvenih ciklov z velikimi amplitudnimi vrednostmi je vidno pri obremenitvenih kolektivih, kjer so bile razmere za delo oziroma vožnjo zahtevnejše.</dc:description><dc:publisher>[T. Marolt]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-18 11:14:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106797</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>