Spremembe rabe zemljišč v južni in severovzhodni SlovenijiArh, Ingrid (Avtor) Zavodnik Lamovšek, Alma (Mentor) Foški, Mojca (Komentor) geodezijadiplomska delaUNIraba zemljiščkmetijska zemljiščapozidana zemljiščazemljišča v zaraščanjuavtocestaprostorsko načrtovanjeV diplomski nalogi proučujemo spremembo dejanske rabe zemljišč po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), od leta 2002 do leta 2011, za območje severovzhodne in južne Slovenije. MKGP zajema dejansko rabo zemljišč za vse kmetijske kategorije: gozd, vode in tudi za območja pozidanih in drugih zemljišč. Slednja (pozidana in sorodna zemljišča) so bila temelj našega proučevanja. Na primeru severovzhodne in južne Slovenije smo ugotovili, da podatki ne izkazujejo trenda rasti pozidanih zemljišč, temveč celo upadanja, kar pa je v nasprotju s stanjem prostora, saj se je na obravnavanem območju izgradila avtocesta A5 Maribor - Pince, ki je gotovo povečala delež pozidanih zemljišč. Na podlagi tega in analize nekaterih poselitvenih območij smo zaključili, da metodologija zajema dejanske rabe zemljišč odločilno vpliva na delež posameznih vrst rabe v različnih časovnih presekih (2002, 2005, 2009, 2011). Z enostavno metodo presekov smo poskušali odpraviti vpliv metodologije zajema dejanske rabe zemljišč, kar pa ni mogoče. Podatki o dejanski rabi zemljišč MKGP se uporabljajo v prostorskem načrtovanju v Prikazu stanja prostora (Pravilnik o prikazu stanja prostora, UL RS, št. 33/2007), ki je obvezna strokovna podlaga pri pripravi Občinskega prostorskega načrta. Vprašljivost pravilnosti obsega dejanske rabe pozidanih zemljišč v evidenci dejanske rabe zemljišč MKGP nas napeljuje na dvom o ustreznosti uporabe teh podatkov v Prikazu stanja prostora. Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo poskrbeti za vzpostavitev in vodenje evidence o pozidanih zemljiščih, kar bi omogočalo spremljanje sprememb v prostoru in bi bila dobra podlaga za prostorske odločitve.[I. Arh]20122019-03-18 08:20:23Diplomsko delo106778sl