<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106578"><dc:title>PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN HRVAŠKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA S POUDARKOM NA IZDATKIH ZA ZDRAVSTVO</dc:title><dc:creator>HOPOVAC,	NURFAD	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevcin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstveni sistem</dc:subject><dc:subject>zdravstveno varstvo</dc:subject><dc:subject>obvezno zdravstveno zavarovanje</dc:subject><dc:subject>prostovoljno zdravstveno zavarovanje</dc:subject><dc:subject>SHA-metodologija</dc:subject><dc:subject>socialna varnost</dc:subject><dc:subject>socialno varstvo</dc:subject><dc:description>Osrednja tema magistrskega dela je primerjava slovenskega in hrvaškega zdravstvenega sistema s poudarkom na izdatkih za zdravstvo. Cilj dela je ugotoviti organizacijsko in finančno obliko njunega delovanja ter ju medsebojno primerjati. Najprej predstavimo teoretična izhodišča področja zdravstvene varnosti, in sicer zakonsko ureditev zdravstvene varnosti in zgodovinski pregled sistemov. Empirični del magistrskega dela je izdelan s pomočjo SHA-metodologije. V tem delu analiziramo izdatke za posamezne namene zdravstvenega varstva ter predstavimo podobnosti in razlike glede javnih in zasebnih izdatkov med državama. Izhodišče za izdelavo empiričnega dela predstavljata analitični in deskriptivni pristop ter opredelitev SHA-metodologije.
Z raziskavo preverimo v uvodu postavljene hipoteze. Hipoteze 1, 2 in 3 zavrnemo na podlagi statističnih podatkov in analiz, hipotezi 4 in 5 pa potrdimo. Ugotovimo, da Slovenija namenja več izdatkov na prebivalca za storitve dolgotrajne oskrbe, pomožne zdravstvene storitve, za nakup zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov ter bolnišnične storitve kot sosednja Hrvaška. Ravno tako ugotovimo, da Slovenija namenja več zasebnih izdatkov za zdravstvo na prebivalca. Raziskava je prav tako pokazala povečevanje izdatkov po celotnih namenih in vrstah dejavnosti tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Kljub varčevalnim ukrepom se izdatki povečujejo v obeh državah.
Magistrsko delo nudi več manevrskega prostora pri sprejemanju boljših reformnih ukrepov in pripomore k oblikovanju nove zdravstvene politike s pomočjo podanih predlogov za izboljšave. Ravno tako podpira konsolidacijo javnih financ in nudi izhodišče za nadaljnje raziskave na podlagi izvedene metodologije ter prikazuje temeljne problematike zdravstvenih sistemov obeh držav. Vpliva predvsem na področje zdravstvene ekonomike, ob tem pa tudi širšo javnost spodbuja k iskanju in oblikovanj u temeljnih problemov družbe.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-06 13:15:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106578</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>