<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106573"><dc:title>Prepoznavanje in datiranje drobirskih tokov s pomočjo lesnih branik</dc:title><dc:creator>Konjar,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagel,	Thomas Andrew	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>drobirski tokovi/lesne branike/dendrogeomorfologija/pobočni procesi</dc:subject><dc:description>Drobirski tokovi s sposobnostjo prenašanja večjih količin materiala predstavljajo nevarnost za infrastrukturo in življenja ljudi. Z analizo rasti lesnih branik smo v raziskavi poskušali prepoznati odziv dreves na vpliv treh dogodkov z znanim časom nastanka, na podlagi lastnosti odziva datirati podobne odzive v preteklosti in primerjati odzive različnih drevesnih vrst. Na treh lokacijah smo vzorčili skupno 147 dreves različnih drevesnih vrst (bukev, rdeči bor, veliki in mali jesen, gorski javor, smreka, lipa, navadni oreh, maklen), vključno z referenčnimi vzorci dreves, ki niso bila podvržena delovanju dejavnika. Pri 91 drevesih smo uspešno izdelali drevesne kronologije in z uporabo metode kazalnih let ugotovili leta, ki so glede na rast izstopala. Pri ostalih drevesih (večinoma črnem gabru, lipi in gorskemu javorju) nismo uspeli razbrati branik, oz. so drevesne kronologije močno odstopale od povprečja vzorcev. V analizi rasti za leto, ki je sledilo dogodku, smo šibak odziv na vpliv drobirskih tokov zaznali na lokaciji pod Javorščkom, ne pa tudi v Srpenici in Nikovi. Vrste so se na lokacijah odzvale podobno. Ker smo zaznali odziv le na eni lokaciji, nismo uspeli rekonstruirati dogodkov v preteklosti.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-06 09:14:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106573</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
