<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106568"><dc:title>Kvantitativno in kvalitativno določanje cianobakterij v vodnem telesu z uporabo svetlobe različnih valovnih dolžin</dc:title><dc:creator>Rozina,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eleršek,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leštan,	Domen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Cianobakterije</dc:subject><dc:subject>Microcystis aeruginosa</dc:subject><dc:subject>zelene alge</dc:subject><dc:subject>fluorescenca</dc:subject><dc:subject>klorofil a</dc:subject><dc:subject>fikocianin</dc:subject><dc:subject>cianotoksini</dc:subject><dc:subject>elektrokemijska oksidacija</dc:subject><dc:description>Cvetenje cianobakterij predstavlja izjemno tveganje za okolje, tako za ekosistem kot za sesalce. Njihovo zgodnje odkrivanje in nadzorovanje je zato ključnega pomena za upravljanje z vodnimi telesi. Standardne metode spremljanja fitoplanktona imajo številne omejitve, zato je potrebna nadgradnja z metodami, ki dajejo rezultate v realnem času. Metoda, ki omogoča takojšnjo detekcijo in kvantifikacijo cianobakterij in ostalega fitoplanktona je merjenje fluorescence fotosintetskih pigmentov. Z meritvami fluorescence fikocianina (PC) in klorofila a (CHL) pa lahko ob poznani biomasi cianobakterij zaznamo tudi stres oziroma spremembe fiziološkega stanja cianobakterij. 
Senzorje smo najprej uporabili na akseničnih laboratorijskih kulturah alg in cianobakterij, z meritvami smo nadaljevali na naravnih vzorcih na Koseškem bajerju, ribniku v Hotinji vasi in Blejskemu jezeru. Ugotovili smo, da je odvisnost med fluorescenco PC in CHL ter standardnima metodama kvantifikacije fitoplanktona (določanjem biovolumna in ekstrakcijo CHL in PC) linearno z visokimi korelacijskimi koeficienti. Tudi meritve fluorescence CHL na Koseškem bajerju so pokazale visoke korelacije z biovolumnom fitoplanktona skozi celotno dvoletno obdobje izvajanja meritev kljub spremembam v vrstni sestavi. 
V drugem delu smo analizirali celične spremembe povzročene z elektrokemijsko obdelavo (z borom dopirano diamantno elektrodo), ki so se odražale tudi v prehodnem povečanje fluorescence PC in manj izrazito povečanju fluorescence CHL. Signal CHL doseže vrh 6 ur, signal PC pa 10 ur, po izzvani poškodbi. Spremeni se tudi razmerje med fluorescenco PC in CHL.
Na podlagi rezultatov meritev ocenjujejmo, da je kombinacija CHL in PC senzorja optimalna za ugotavljanje prisotnosti bakterioplanktona. Ta sistem omogoča kvantitativno in kvalitativno zaznavanje fitoplanktona v vodnem telesu in prispeva tako k znanstvenemu (razvoj metode za bolj natančno zgodnje odkrivanje cianobakterijskega tveganja v realnem času) kot k aplikativnemu vidiku (sistem za preventivno spremljanje in zgodnje opozarjanje na cianobakterijsko tveganje v okviru okolijskega monitoringa ter potencial za zmanjšanje škodljivih učinkov cianobakterij ob njihovem prekomernem razmnoževanju).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-06 07:15:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106568</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>