<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106543"><dc:title>Povezave med telesnimi merami, gibalnimi sposobnostmi in izvršilnimi funkcijami v otroštvu</dc:title><dc:creator>Tacol,	Lovro	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečjak,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bregant,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>indeks telesne mase</dc:subject><dc:description>Z magistrskim delom sem želel ugotoviti, (i) ali so pri otrocih z normalno telesno težo gibalne sposobnosti in izvršilne funkcije (IF) povezane ter (ii) kakšne so gibalne sposobnosti in IF otrok z normalno telesno težo, otrok s prekomerno telesno težo in debelih otrok. V raziskavo sem vključil 203 petošolke in petošolce iz Savinjske regije (povprečna starost: 10 let in 8 mesecev). Meritve telesnih mer in gibalnih sposobnosti otrok so opravili športni pedagogi v okviru vsakoletnih meritev SLOfit (Športnovzgojni karton), IF pa sem testiral z novo Testno baterijo za merjenje izvršilnih funkcij; pridobil sem soglasja ravnateljev in staršev. Na podatkih IF sem opravil faktorsko analizo in izračunal Pearsonove korelacijske koeficiente za korelacije med gibalnimi sposobnostmi in IF, z ANOVO s post-hoc testi pa sem preveril razlike med tremi skupinami otrok. Rezultati so pokazali, da so inhibicija, fleksibilnost, vidni nadzor in verbalna fluentnost statistično značilno (p &lt; 0,001) in srednje visoko povezani z indeksom gibalne učinkovitosti ter enakovredno z obema vrstama fitnesa (z zdravjem povezan fitnes in z gibalno učinkovitostjo povezan fitnes). Delovni spomin ni statistično značilno povezan z gibalno učinkovitostjo, le šibko (p &lt; 0,05) z gibalno sposobnostjo aerobne vzdržljivosti. Pri preizkusih gibalnih sposobnosti so bili, razen pri Dotikanju plošč z roko in Predklonu stoje, najuspešnejši otroci z normalno telesno težo, najmanj uspešni pa debeli otroci. Pri preizkusih IF med skupinami glede na ITM ni bilo statistično značilnih razlik. Omejitev raziskave vidim predvsem v tem, da testna baterija še ni bila validirana na izbrani populaciji. Poleg tega bi bilo verjetno smiselno preučiti tudi razlike v sposobnostih med spoloma oz. vpliv spola na razlike med skupinami. Prispevek študije je v njeni interdisciplinarnosti in vključitvi IF kot neposrednega pokazatelja kognitivnih sposobnosti v primerjavi s sicer precej preučevanim, a posrednim pokazateljem – učnim uspehom.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-03-05 03:32:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106543</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
