Ženske oblike poimenovanj za pokliceLogar, Polona (Avtor) Žele, Andreja (Mentor) slovenščinabesedotvorjepoklicifeminativimaskulinativislovarjezikovna rababolonjske diplomeMagistrsko delo izhaja iz raziskave pojavnosti priponskih obrazil in rabe ženskih oblik poimenovanj za poklice na podlagi gradiva Slovenskega pravopisa, Slovarja slovenskega knjižnega jezika in njegove druge izdaje. Izsledki prikazujejo besedotvorne postopke (tudi novejše), ki so v rabi pri tvorbi ženskih oblik poimenovanj, ter prekrivnost slovarja in rabe. Delo skuša v prvi vrsti pokazati na nesmiselnost ženskih oblik v primerih, ko te ne izkazujejo rabe v živem jeziku, ki je merjena s korpusom zapisanih besedil Gigafida. Analiza ženskih oblik poimenovanj za poklice iz vseh treh virov je pokazala, da jih je večina tvorjena iz samostalnikov moškega spola, nekaj manj pa iz vzporedne podstave. Tvorjenk, ki nimajo skupne motivirajoče besede z moškimi oblikami, je le za vzorec. Kot najpogostejše obrazilo se kaže priponsko obrazilo -ka, sledita mu -ica in -inja. V dejanski rabi je več moških oblik poimenovanj za poklice kot ženskih, čeprav na podlagi raziskave vidimo, da tvorba ženskih oblik narašča.[P. Logar]20182019-03-04 15:10:35Magistrsko delo/naloga106542sl