Samopodoba deklic z adolescentno idiopatsko skoliozo ob uporabi spinalne ortozeBrenčič, Kristina (Avtor) Divjak, Mojca (Mentor) Horvat, Josip (Komentor) skoliozaspinalne ortozesamopodobasamospoštovanjetelesna podobaortoze Milwaukeeortoze Rigo – Chêneauotroška psihologijaUvod: Skolioza je tridimenzionalna deformacija hrbtenice, ki se izrazi kot rotacija in odklon v frontalni ter sagitalni ravnini (Košak, 2009). Cilj rehabilitacije pacienta s skoliozo je preprečiti napredovanje krivine in zmanjšati spremembe, ki so nastale na hrbtenici in trupu. Dolgoročni cilj je tudi preprečiti poslabšanje kakovosti življenja, ki je povezano z zdravstvenim stanjem pacienta (Naglič et al., 2014). Izbira, kakšno ortozo predpisati pacientu, je odvisna od začetne krivine, hitrosti progresije krivine ter mnenja zdravstvenega tima. Pri odpravljanju skolioze se uporablja več različnih ortoz. S pričetkom terapije se pri pacientu ustvari stres, saj ne ve, kakšen bo izid zdravljenja. Z nošenjem ortoze se mladostniku spremeni način življenja, ki povzroči določeno breme (Reichel, Schanz, 2003). Za odkrivanje kakovosti življenja je bilo sestavljenih mnogo vprašalnikov, ki nam pomagajo določati, ali se pacient dobro počuti ali občuti stres med zdravljenjem ter ali zdravljenje na pacientu pušča negativne psihološke posledice. Namen: Namen diplomskega dela je odkriti, ali nošenje ortoze pri pacientih z AIS povzroča emocionalni stres ter slabšo samopodobo. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda s sistematičnim pregledom literature, ki se je predvsem nanašala na različne metode odkrivanja počutja pri pacientih z AIS. Raziskali bomo štiri vprašalnike, s pomočjo katerih bomo kasneje sestavili lasten vprašalnik, na podlagi katerega bomo izvajali intervju z nekdanjimi pacientkami. Rezultati: Vprašalnik je sestavljen iz 9. glavnih vprašanj, ki so predvsem namenjena odkrivanju pacientovega počutja med nošenjem ortoze ter socialnega življenja med postopkom rehabilitacije. V raziskavi je sodelovalo 6 oseb ženskega spola, ki so že zaključile postopek rehabilitacije. Izbirali smo samo osebe ženskega spola, saj se AIS pogosteje pojavi pri deklicah kot pri dečkih. Povprečna starost udeleženk v raziskavi je bila 23,5 let. Med postopkom rehabilitacije so uporabljale Milwaukee-ortozo ali pa Rigo-Chêneau-ortozo. Razprava in sklep: Med pregledom rezultatov intervjujev smo odkrili, da je ortoza na vsako posameznico vplivala drugače, a hkrati so vse udeleženke občutile stisko tekom zdravljenja. Zaskrbljenost nad lastnim izgledom je pri nekaterih pacientkah povzročila, da se v javnosti z ortozo niso pojavljale, česar glavna posledica je bila, da ortoze niso nosile zadostno količino časa. Odkrili smo, da osebam z AIS veliko pomeni, če jim družina pomaga, jih vzpodbuja ter z njimi sodeluje med postopkom rehabilitacije.20192019-03-03 07:48:44Diplomsko delo/naloga106538sl