<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106537"><dc:title>Ugotavljanje učinka tal in učinka stropa modificirane slovenske različice mini-best testa za oceno ravnotežja pri starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Sešek,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>mini BESTest</dc:subject><dc:subject>učinek stropa</dc:subject><dc:subject>težavnost nalog</dc:subject><dc:description>Uvod: Ohranjanje ravnotežja je kompleksna funkcija, pri kateri sodelujejo osrednje živčevje, mišično-skeletni, živčno-mišični, senzorični in kognitivni sistem. Staranje povzroči upadanje funkcij številnih telesnih sistemov, najbolj pa prizadene mišično-skeletni, vidni, vestibularni, proprioceptivni in kognitivni sistem. Ravnotežje delimo na statično ravnotežje oziroma uravnavanje drže, dinamično-proaktivno in dinamično-reaktivno ravnotežje. V preteklosti so ocenjevalni protokoli ocenjevali le prisotnost ali odsotnost težav z ravnotežjem in tveganje za padec, niso pa ocenjevali posameznih komponent ravnotežja. Krajša različica testa za ocenjevanje sistemov, ki sodelujejo pri vzdrževanju ravnotežja (mini-BESTest), testira preiskovančevo proaktivno in reaktivno ravnotežje, delovanje njegovih senzoričnih sistemov in njegovo ravnotežje med hojo. Namen: Ugotoviti smo želeli, ali je pri slovenski inačici mini-BESTesta prisoten učinek tal in stropa pri dveh različnih skupinah starejših odraslih in katere naloge ocenjevalnega protokola so za preiskovance iz teh skupin najtežje in katere najlažje. Metode dela: Z modificiranim mini-BESTestom smo testirali 76 starejših odraslih, razdeljenih v dve skupini, nato pa iz pridobljenih podatkov izračunali opisne statistike. Rezultati: V skupini mlajših starejših odraslih sta najvišje skupno število točk mini-BESTesta dosegla dva preiskovanca (5 %). Najnižjega skupnega števila točk mini-BESTesta ni dosegel nihče. Pri skupini zelo starih starejših odraslih ni nihče izmed preiskovancev dosegel niti najvišje niti najnižje skupne ocene mini-BESTesta. Najlažje naloge za mlajše starejše odrasle so bile vstajanje iz sedečega položaja, stoja na trdi podlagi z odprtimi očmi, stoja na klančini z zaprtimi očmi in hoja z vmesnim spreminjanjem hitrosti, medtem ko je bila za zelo stare starejše odrasle najlažja naloga hoja z vmesnim spreminjanjem hitrosti. Najtežja naloga za mlajše starejše odrasle je bila izvedba zaščitnega koraka vstran, za zelo stare starejše odrasle pa stoja na eni nogi. Razprava in zaključek: Ker je le 5 % mlajših starejših odraslih doseglo najvišje skupno število točk, ugotavljamo, da mini-BESTest pri tej skupini preiskovancev nima učinka stropa in je še vedno primeren za uporabo tako pri mlajših kot tudi pri zelo starih starejših odraslih. Rezultati testiranja so pokazali tudi, da se mlajši in zelo stari starejši odrasli razlikujejo v oceni težavnosti posameznih nalog mini-BESTesta.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-03 07:48:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106537</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
