Pristojnost v kraju škodnega dogodka v novejši praksi Sodišča Evropske unijeHomar, Mirjam (Avtor) Galič, Aleš (Mentor) mednarodna pristojnostBU I bisnepogodbena odgovornostkraj škodnega dogodkakraj vzročnega dogodkakraj nastanka škodekršitve po spletučista finančna škodaforum actorismozaični sistemRazlaga določbe BU I bis o izbirni pristojnosti v kraju škodnega dogodka kljub nespremenjenemu besedilu člena stalno doživlja razvoj skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije, tako z vidika področja njene uporabe kot same določitve kraja škodnega dogodka. S sodbo v združenih zadevah eDate Advertising in Martinez (2011), s katero je bilo prvič poseženo v mozaični sistem iz zadeve Shevill in drugi proti Presse Alliance (1995), se je v sodni praksi Sodišča Evropske unije začelo obdobje povečanega števila vprašanj glede kriterijev določanja kraja škodnega dogodka v primerih kršitev z razpršeno škodo. Ne glede na to, da je razširjena pristojnost v kraju težišča interesov oškodovanca ostala omejena na kršitve pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, je Sodišče Evropske unije tudi v primerih kršitev pravic intelektualne lastnine zavzelo široko razlago kraja nastanka škode, ki tožniku omogoča izbiro med širokim razponom sodišč. Poleg tega je bila sprejeta vrsta raznolikih odločitev glede čiste finančne škode, s katerimi je Sodišče Evropske unije na novo opredelilo vlogo neposrednosti te vrste škode za določitev pristojnosti na podlagi kraja nastanka škode. Analiza novejše sodne prakse kaže, da je Sodišče Evropske unije v zadnjih letih v mnogih primerih de facto dopustilo pristojnost sodišča v kraju stalnega prebivališča tožnika, kar bi v prihodnosti utegnilo povečati pomen določbe o izbirni pristojnosti v kraju škodnega dogodka nasproti splošnemu pravilu o pristojnosti po stalnem prebivališču toženca.20192019-03-03 07:45:09Magistrsko delo/naloga106536sl