<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106489"><dc:title>Reprezentacija sociolektov v sodobnem francoskem filmu</dc:title><dc:creator>Kuret,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perko,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sociolekti</dc:subject><dc:subject>sociolingvistika</dc:subject><dc:subject>film</dc:subject><dc:subject>francoski film</dc:subject><dc:subject>jezik v filmu</dc:subject><dc:subject>jezikovne ideologije</dc:subject><dc:subject>francoščina</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo preučevali pojav in prikaz različnih sociolektov v sodobnem francoskem filmu. Filmski medij je eden najbolj vplivnih množičnih medijev in kot tak pomemben prenašalec družbenih, kulturnih in političnih idej ter bistven pri reprezentaciji različnih družbenih in jezikovnih skupnosti. Jezikovno izražanje v družbi ni enotno, kar se kaže tudi v sociolektu, ki predstavlja tipičen govor določene družbene skupine. Raziskava se je osredotočala na sociolekte, prisotne v filmih, ter na to, kako gledalčevo dojemanje vpliva na nestandardni govor, ki ga uporablja kateri od likov. Pri raziskavi smo uporabili korpus osmih filmov iz obdobja 2000-2017: štiri popularne in štiri nagrajene filme. Izkazalo se je, da komercialni filmi zaradi svoje dostopnosti širši množici uporabljajo veliko bolj standarden jezik, ki torej tako v filmih kot v resničnem življenju predstavlja nevtralno, neopazno obliko govora. Predvsem komercialni filmi veliko bolj upoštevajo standardno obliko francoščine, kar pomeni, da so občasni odmiki od norme, ki jo predstavlja nestandardni jezik, uporabljeni predvsem za slogovne in komične učinke, medtem ko so v umetniških filmih nestandardne zvrsti pogosteje uporabljene in v prikazu bolj niansirane. Filmi, ki vsebujejo nestandardne sociolekte, so manj gledani, pri čemer je to izraz jezikovne družbene ideologije, ki daje prednost standardnemu jeziku, ki naj bi bil širše razumljiv. Pomanjkanje reprezentacije ostalih sociolektov posledično pomeni, da ti v družbi ne dobijo možnosti ponovne ocenitve in še naprej nosijo družbeno stigmo. Govor v filmu torej prikazuje fikcijsko stanje in ne dejanske realne uporabe, pri čemer je vseeno pomemben kot pokazatelj trenutnih jezikovnih ideologij v družbi in hierarhije sociolektov.</dc:description><dc:publisher>[M. Kuret]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-02-27 11:12:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106489</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
