OKOLJSKE ZAVEZE, POSLEDICE IN PRIHODNOST PARIŠKEGA PODNEBNEGA SPORAZUMAHAFNER, MATEJA (Avtor) Kuhelj, Alenka (Mentor) Pariški podnebni sporazumpodnebne spremembetoplogredni pliniGlobalno segrevanje in podnebne spremembe so dejstvo, ki se mu ni mogoče izogniti, in odpirajo spekter političnoekonomskih vprašanj ter zadevajo civilno družbo, svetovno gospodarstvo, tehnologije in okolje. Emisije toplogrednih plinov v ozračju so v preteklih letih dosegle najvišje vrednosti, svetovna povprečna temperatura pa se je v letu 2017 približala 1,1 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Glavni vzrok izpustov emisij toplogrednih plinov je pridobivanje energije iz fosilnih goriv, na kateri je slonel dolgoleten gospodarski razvoj. Podnebne spremembe se kažejo v obliki taljenja arktičnega ledu, dviga morske gladine, izrednih vremenskih pojavih, zemeljski eroziji, onesnaženem ozračju, izgubi rastlinskih in živalskih vrst ter ekosistemov. Posledično sta sprejetje in izvajanje zavez globalnega podnebnega sporazuma za obstoj civilizacije nujni. V boju proti podnebnim spremembam je potrebno usklajeno delovanje vseh deležnikov, česar se še posebej dobro zaveda Evropska unija, ki je prevzela vodilno vlogo na področju boja s podnebnimi spremembami in uresničevanju zavez Pariškega podnebnega sporazuma, katerega glavni cilj je omejitev globalnega segrevanja za bistveno manj od 2 stopinj Celzija glede na predindustrijsko raven. Evropska unija je dokaz, da so ukrepi proti podnebnim spremembam učinkoviti, saj je v obdobju od 1990 do 2014 emisije toplogrednih plinov zmanjšala za 23 %, na drugi strani pa se je bruto domači proizvod okrepil za 46 %. V okviru podnebne politike je Evropska unija oblikovala tri skupine ciljev: cilji do leta 2020, cilji do leta 2030 ter dolgoročni cilji do leta 2050 s prehodom na nizkoogljično družbo, in to navkljub nameri ZDA, da te odstopijo od globalnega podnebnega sporazuma.20192019-02-26 08:45:02Diplomsko delo/naloga106469sl