<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106440"><dc:title>Dekontaminacija pri veliki kemijski nesreči</dc:title><dc:creator>Aščić,	Lučka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarc,	Lucija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kemijska nesreča</dc:subject><dc:subject>osebna varovalna oprema</dc:subject><dc:subject>prvo prispele ekipe</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:description>Uvod: Kemijske nesreče so dogodki, ki zahtevajo posebno strokovno usposobljenost, dobro organizacijo in komunikacijo med prvo prispelimi reševalnimi ekipami. Med prvo prispelimi reševalnimi ekipami so gasilci, nujna medicinska pomoč in policija. Prvo prispele ekipe imajo ključno vlogo. Njihove glavne naloge so izolacija kemijske nesreče, oskrba ponesrečencev in sanacija nesreče. Ker so pri svojem delu izpostavljeni nevarnim snovem, morajo uporabljati osebno varovalno opremo ustrezne zaščitne stopnje. Kadar je predmet kemijske nesreče nevarna snov, ki ima prenosljivostni potencial, je potrebna tudi ustrezna dekontaminacija vseh izpostavljenih, tudi reševalcev. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vrste in načela dekontaminacije ponesrečenih in prvo prispelih reševalcev v kemijski nesreči. Predstaviti osebno varovalno opremo, ki jo prvo prispeli reševalci uporabljajo za posredovanje v kemijskih nesrečah. Opozoriti želimo tudi na nevarnosti, ki so jim prvo prispeli reševalci izpostavljeni, kakšne so lahko posledice izpostavljenosti nevarnim snovem ter opredeliti vlogo prvo prispelih ekip pri reševanju v kemijski nesreči. Metode dela:V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Članki v angleškem jeziku izhajajo iz znanstvenih baz CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Science. Zaradi pomanjkanja literature s področja dekontaminacije prvo prispelih ekip v kemijskih nesrečah, se pri iskanju literature nismo časovno in geografsko omejevali. Za vključitev člankov v diplomsko delo smo kot prvi kriterij uporabili ustreznost naslovov ter vsebinsko skladnost z raziskovalno temo. Zbiranje gradiva je potekalo od decembra 2017 do septembra 2018. Članke smo iskali po bazah COBISS.SI in Dikul. Rezultati: Reševanje v kemijskih nesrečah predstavlja veliko tveganje za zdravje, zato je v takšnih primerih obvezna osebna varovalna oprema z ustrezno stopnjo zaščite. Največja izpostavljenost nevarnim snovem je v vroči coni, kamor imajo dostop le gasilci. Gasilci so tudi tisti, ki izvajajo dekontaminacijo v topli oziroma dekontaminacijski coni. Glavna vloga nujne medicinske pomoči je zdravstvena oskrba poškodovanih in podpora drugim strokovnim reševalnim ekipam. Razprava in zaključek: Prvo prispele ekipe začnejo z izvajanjem aktivnosti reševanja posledic kemijske nesreče. Ob tem so reševalci izpostavljeni nevarnim snovem in možnosti zastrupitve. Najpogostejši znaki oziroma simptomi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam v kemijski nesreči so znaki draženja dihal in glavobol. Za zmanjšanje tveganja izpostavljenosti nevarnim snovem je nujna uporaba ustrezne osebne varovalne opreme. Ob zaključku reševalne akcije morajo tudi reševalci opraviti osebno in tehnično dekontaminacijo, s katero se odstranijo nevarne snovi z zaščitne obleke ter reševalnih sredstev in tehnične opreme.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-02-23 07:48:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106440</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
