<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106418"><dc:title>Komunikacija z zavestnim intubiranim pacientom v enoti intenzivnega zdravljenja</dc:title><dc:creator>Hvala,	Ula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Djekić,	Bernarda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mehanska ventilacija</dc:subject><dc:subject>kritično bolan</dc:subject><dc:subject>otežena komunikacija</dc:subject><dc:subject>nadomestne oblike komunikacije</dc:subject><dc:subject>izkušnje pacientov</dc:subject><dc:description>Uvod: Intubacija spremeni kakovost življenja pacienta. Otežena je komunikacija, težje je sporazumevanje. Zavestni intubirani kritično bolni pacienti so zato lahko v hudi stiski. Zdravstveno osebje mora večjo pozornost posvetiti opazovanju pacienta, predvsem pa ga poskušati čim bolje razumeti skozi različne tehnike nebesedne komunikacije, če so le-te mogoče. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti komunikacijo zdravstvenih delavcev z zavestnim intubiranim pacientom v enoti intenzivnega zdravljenja. Želeli smo raziskati v literaturi predstavljene izkušnje pacientov z oteženo komunikacijo in ugotoviti, katere tehnike nebesedne komunikacije so pacientom najbolj v pomoč. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda s pregledom literature. Uporabljeni so prosto dostopni članki, ki so bili iskani prek DIKul-a v podatkovnih bazah Medline, ScienceDirect, CINAHL in ProQuest ter s pomočjo COBIB.SI. Iskanje literature je potekalo s ključnimi besedami: mehanska ventilacija, intubacija, komunikacija, kritično bolan, otežena komunikacija, nebesedne oblike komunikacije, izkušnje pacientov. Obdobje nastanka vključenih objav je bilo od leta 2004 do 2018. Rezultati: Rezultati pregledanih raziskav so potrdili, da je nezmožnost besedne komunikacije pri intubiranih pacientih vzrok za stres, občutek nemoči, strahu in frustracij, zato je izbira ustrezne tehnike nebesedne komunikacije izjemno pomembna. Raziskovalci predlagajo uporabo različnih strategij komunikacije: pisanje s svinčnikom na papir, abecedna tabla, slikovna tabla, postavitev kratkih vprašanj, sporazumevanje s kretnjami, branje z ustnic in opazovanje mimike obraza. Nekaj avtorjev poudarja tudi pomen dotika pri komunikaciji. Na podlagi pregledanih raziskav ni mogoče sklepati, kateri način nebesedne komunikacije je najbolj ustrezen. Razprava in zaključek: Komunikacija z zavestnim intubiranim pacientom ima pozitiven vpliv, pomirja, pacienti so tako manj v stiski in strahu. Zdravstveno osebje, svojci in pacient lahko na različne načine poskušajo komunicirati, določena komunikacijska sredstva so se izkazala za zelo dobra. Medicinska sestra mora dobro poznati zdravstveno stanje pacienta in tako predvidevati, kaj bi v določenem trenutku najbolj potreboval. Za boljšo komunikacijo so potrebna dodatna strokovna izpopolnjevanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev. Prav tako bi morali v procesu izobraževanja dati večji poudarek na učenje komunikacije in individualno obravnavo vsakega kritično bolnega pacienta.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-02-22 07:48:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106418</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
