Laboratorijsko preučevanje kontaktnega delovanja različnih vrst lesnega pepela na lazarje (Arion spp., Gastropoda, Arionidae)Košelnik, Kristina (Avtor) Laznik, Žiga (Mentor) GastropodaArion spp.lazarjilaboratorijski poskuskontaktno delovanjezatiranjelesni pepelokoljsko sprejemljive snovivarstvo rastlinPolže iz družine lazarjev uvrščamo med gospodarsko pomembne vrste, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo na gojenih rastlinah. Škodo povzročajo tako na pridelovalnih površinah, kjer uspevajo poljščine, kot tudi vrtnine, sadne rastline, zelišča in krma za živali. V letih razmnožitve je povzročena škoda lahko precej velika, zato se pridelovalci in ljubiteljski vrtičkarji mnogokrat poslužujejo uporabe limacidov. Nekateri od njih so nevarni za ljudi, toplokrvne živali, ribe in druge ne-ciljne, tudi koristne organizme. Ozaveščanje pridelovalcev in ostale javnosti o škodljivih učinkih sintetično pridobljenih fitofarmacevtskih sredstev je pomembno pripomoglo k povpraševanju po alternativnih sredstvih za zatiranje lazarjev. Eno izmed tovrstnih sredstev je tudi lesni pepel. Vpliv različnih vrst lesnega pepela na lazarje je bil preučevan v sklopu tega magistrskega dela. Preučevali smo učinkovitost kontaktnega delovanja pepela štirih lesnih vrst: bukev, hrast, jelka in smreka. Predvidevali smo, da različne vrste lesnega pepela drugače vplivajo na lazarje. Z valjanjem lazarjev v pepelu smo preučevali spremembe pri prehranjevanju, spremembe telesne mase in smrtnost. V poskusu s postavitvijo ovire smo poleg prej omenjenih parametrov preučevali še prečkanje pepelnate ovire. Najučinkovitejše kontaktno delovanje/kot ovira ima hrastov lesni pepel, ki je povzročil visoko smrtnost lazarjev. Najmanj učinkovit je bukov lesni pepel, ki lazarje ne ovira pri hranjenju, jih ne odvrača in nima letalnega učinka.[K. Košelnik]20192019-02-20 07:46:00Magistrsko delo/naloga106371sl