<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106365"><dc:title>Gojitvena obravnava in razvoj sestojev robinije v spodnji Vipavski dolini</dc:title><dc:creator>Marka,	Patrich	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roženbergar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>robinija</dc:subject><dc:subject>Vipavska dolina</dc:subject><dc:subject>gospodarjenje</dc:subject><dc:subject>panjevec</dc:subject><dc:description>Robinija je v spodnji Vipavski dolini vse bolj razširjena drevesna vrsta, katera počasi že izpodrinja oz. je nekje že izpodrinila avtohtono vegetacijo. Opravili smo  analizo razvoja robinijevih sestojev po opravljeni panjevski sečnji z namenom ugotovitve dinamike njihovega razvoja. Želeli smo izvedeti ali so v teh sestojih prisotne tudi avtohtone drevesne vrste in ali so mogoči gozdnogojitveni ukrepi, s katerimi bi omogočili večjo pestrost drevesne sestave. Ugotovili smo, da je robinija v zgornji sestojni plasti dominantna drevesna vrsta, ki nima konkurence. Pod zastorom dominantnih dreves in v podmladku se je pojavljalo nekaj drevesnih vrst, ki bi jim lahko z ustreznim gozdnogojitvenim ukrepanjem pomagali preiti v zgornjo sestojnio plast, s čimer bi povečali pestrost drevesne sestave. Predlagali smo nekatere gozdnogojitvene ukrepe, ki bi to po predvidevanjih omogočili. Problem pa je na tem območju lastništvo gozdov katero je po večini v zasebni lasti, lastnikom pa trenutne gozdnogojitvene smernice ustrezajo oz. v polni meri zadovoljujejo njihove potrebe in nimajo želje po spremembah.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-02-20 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106365</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
