<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106350"><dc:title>Pogostost pojavljanja in mehanizmi nastanka poškodb v rokometu</dc:title><dc:creator>Turnšek,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šibila,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rokomet</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>pogostost poškodb</dc:subject><dc:subject>mehanizmi nastanka poškodb.</dc:subject><dc:description>Osnovni namen dela, ki je monografskega tipa, je preučiti poškodbe v rokometu. Delo temelji na sistematičnem pregledu strokovne in znanstvene literature iz področja poškodb pri rokometu. Pri pisanju smo si pomagali z zbiranjem gradiva, s pregledovanjem, povzemanjem in prevajanjem. Uporabljene baze podatkov, iz katerih smo sistematično črpali informacije, so (poleg ostalih virov) Pub Med, CrossRef in Google Schoolar. Na osnovi analize ugotavljamo, da rokomet zaradi specifičnih značilnosti različnih tehnično-taktičnih aktivnosti, ki jih igralci med igro izvajajo (hitre spremembe smeri, kontaktne situacije, veliko število metov ipd.) sodi med športe, v katerih je tveganje za nastanek poškodb veliko. Mehanizmi nastanka poškodb so različni, kot so različni tudi dejavniki tveganja (notranji in zunanji). Tako pod notranje dejavnike tveganja uvrščamo starost, spol, sestavo telesa, fizične sposobnosti, anatomijo telesa, spretnosti in psihološke dejavnike. Pod zunanje dejavnike tveganja uvrščamo športne dejavnike, zaščitno opremo, športno opremo in okolje. Ugotavljamo tudi, da so po navedbah avtorjev poškodbam najbolj izpostavljeni kolenski, skočni, ramenski in komolčni sklep ter glava. Na osnovi zbranih informacij lahko zaključimo, da bi bilo smiselno pri treningu rokometa še več pozornosti nameniti ustrezni telesni pripravi (moč, gibljivost), ki omogoča pravilnejšo in optimalnejšo izvedbo različnih aktivnosti (preigravanja, skoki in doskoki, streli, spremembe smeri gibanja ...) predvsem v medsebojnem kontaktu igralcev. Hkrati pa je treba v trening sistematično vključevati tudi strokovno pravilno izbrano preventivno vadbo. Kombinacija obojega naj bi predvidoma pripomogla k zmanjšanju tveganj za nastanek poškodb v rokometu. S sistematičnim izvajanjem preventivne vadbe in učenjem pravilne tehnike rokometnih gibanj pa je treba začeti že v mlajših starostnih kategorijah.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-02-20 07:20:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106350</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>