<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106269"><dc:title>Vpliv aerobne telesne vadbe na kožni krvni pretok in kožni parcialni tlak kisika</dc:title><dc:creator>Nosan,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kožna mikrocirkulacija</dc:subject><dc:subject>termoregulacija</dc:subject><dc:subject>pretok krvi v koži</dc:subject><dc:subject>pO2 v koži</dc:subject><dc:description>Uvod: Kožna mikrocirkulacija je pomembna za ohranjanje homeostaze telesa. Dosedanje raziskave so pokazale različne velikosti krvnega pretoka glede na tip kože in različen odziv pretoka na telesno vadbo. Z merjenjem kožnega pretoka krvi z Laser-Dopplerjem ne moremo ločiti nutritivnega in funkcionalnega krvnega toka krvi med seboj. Merilo nutritivnega pretoka bi bil lahko transkutani parcialni tlak kisika v koži. Glede na pregledano literaturo je naša raziskava prva, ki vključuje merjenje transkutanega parcialnega tlaka kisika vzporedno z Laser-Dopplerskim pretokom v poraščeni in neporaščeni koži v mirovanju ter med zmerno aerobno telesno vadbo in po njej. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti odziv Laser-Dopplerskega pretoka in transkutanega parcialnega tlaka kisika v neporaščeni (prstna blazinica) in poraščeni (podlaket) koži pred vadbo, med vadbo in po aerobni vadbi na sobnem kolesu in ta odziv povezati z anatomskimi in funkcionalnimi značilnostmi obeh tipov kože. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 9 zdravih moških preiskovancev. Pri vsakem smo leže pred naporom, sede pred naporom, med naporom na sobnem kolesu in po naporu merili transkutani parcialni tlak kisika, pretok krvi in temperaturo v obeh delih kože ter frekvenco srčnega utripa. Podatke smo nato z ustreznimi statističnimi programi in testi analizirali, da bi ugotovili statistično pomembne razlike ter korelacije. Rezultati: V poraščeni koži se je kožna žilna prevodnost (kožna žilna prevodnost = Laser-Dopplerski pretok/srednji arterijski tlak) med vadbo povečala, po vadbi pa vrnila na vrednost v mirovanju pred naporom. V pozitivni linearni korelaciji s kožno žilno prevodnostjo se je spreminjal transkutani parcialni tlak kisika v tej koži. V neporaščeni koži se je kožna žilna prevodnost med vadbo zmanjšala, po vadbi pa vrnila na prvotno vrednost. Transkutani parcialni tlak kisika se je v tej koži med vadbo zniževal, pri večjih naporih povečal, v fazi počitka pa zmanjševal, linearne povezave s kožno žilno prevodnostjo nismo odkrili. Razprava in sklep: Za odvajanje toplote s kože je med vadbo odgovorna poraščena koža, po vadbi pa s povečanjem kožne žilne prevodnosti to nalogo prevzame neporaščena koža. Ker transkutani parcialni tlak kisika v neporaščeni koži po naporu ne sledi kožni žilni prevodnosti, ampak se zmanjšuje tako kot v poraščeni koži, lahko sklepamo, da se kožna žilna prevodnost poveča zaradi odpiranja arteriovenskih anastomoz. Sklepamo, da transkutani parcialni tlak kisika prikazuje prehransko mikrocirkulacijo. Povečanje parcialnega tlaka kisika v koži med telesno vadbo bi bilo lahko koristno pri celjenju kroničnih ran. Z zmanjšanjem prehranske cirkulacije ob velikem pretoku skozi funkcionalno cirkulacijo v neporaščeni koži bi lahko pojasnili simptome eritromelalgije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-02-19 15:25:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106269</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
