<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106157"><dc:title>Identiteta spola v sodobni družbi</dc:title><dc:creator>Sobočan,	Jožef	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strehovec,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>identiteta spola</dc:subject><dc:subject>homoseksualnost</dc:subject><dc:subject>heteroseksualnost</dc:subject><dc:subject>sprememba spola</dc:subject><dc:subject>nadomestno materinstvo</dc:subject><dc:subject>teorija spola</dc:subject><dc:subject>zakonska zveza</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>pastorala.</dc:subject><dc:description>Povzetek

V nalogi smo poskušali povzeti tematiko in problematiko identitete spola v sodobni -  postmoderni družbi, različne poglede na spol, vlogo moškega in vlogo ženske v procesu evolucije. Poskušali smo utemeljiti, da sta spola samo dva, moški in ženski. Hkrati pa smo želeli povedati, da pa je več spolnih opredelitev, izrazov, spolnih identitet in spolnih praks. Vse to pa se po našem mnenju razlikuje od pojma spol. Želeli smo potrditi, da se razlikujeta biološki spol in družbeni spol, saj v tem primeru ne govorimo o spolu, pač pa o vlogi spola v družbi, zato gre še vedno  le za dva spola. Ko govorimo o družbenem spolu, govorimo namreč zgolj o vlogi moškega in o vlogi ženske v družbi. Angažiranost teh dveh spolov pa še ne pomeni, da je kategorija družbenega spola edina veljavna in verodostojna in da biološki spol kot tak ne obstaja ter je zgolj produkt kulture in družbe. V družbi se sprejemajo nepotrebni zakoni, ki šibijo potrebne zakone, kot je dejal Montesquieu, a jih kljub temu vladajoče strukture pod pritiskom nekaterih LGBT skupnosti sprejemajo in uvajajo v življenje državljanov. V nalogi smo obravnavali spol  v kontekstu različnih spolnih usmeritev in ugotavljali, zakaj je v današnjem svetu razmah homoseksualnosti tako velik. Zagovorniki teorije spola trdijo, da v družbi nista samo dva spola, pač pa jih je več. Na podlagi takšnih trditev zahtevajo spremembo zakonodaje, češ da ni pravična za vse. Zahtevajo tudi spremembo jezika, kjer naj bi  se pridevnika moški in ženski črtala iz slovenske slovnice. Ideologija spola torej upošteva zgolj kulturni in socialni vidik, ignorira pa biološkega, psihološkega in metafizičnega, torej presežnega. V nadaljevanju razpravljamo tudi o poskusih redefinicije zakonske zveze in posledično družine. Ni nam najbolj jasno, zakaj aktualna politika to dovoljuje, saj ti poskusi jasno kažejo na poseg v evolucijo človeka in rušenje temeljnih antropoloških zakonitosti, veljavnih že tisočletja. Izredno pereče vprašanje na to temo je tudi posvojitev otrok v istospolnih skupnostih, kar bi prinesla nova zakonodaja na področju družinskih razmerij. Obravnavamo tudi etično sporna dejanja nadomestnega materinstva. Poskusi, ki so kontradiktorni zdravemu človeškemu razumu, so popolnoma razumljivi, če jih gledamo s stališča ekonomske logike. Za denar se da narediti vse. »Kupovanje otrok« nekateri lobiji utemeljujejo kot pravico do otroka, kljub temu da ta pravica ne obstaja, saj je otrok dar. 
V zaključku obravnavamo tudi krščanski pogled na spol, ki pa tudi ni vedno objektiven. Menimo pa, da je v mnogih vidikih dober oziroma celo ponuja rešitve, ki bi bile koristne za vse, verujoče, neverujoče, raznospolne, istospolne. Težava je le v tem, da sekulariziran svet, zavrača vse, kar ima pridih katolištva. Na koncu naredimo še analizo možnosti pastorale pri obravnavi oseb z zunajbinarno identiteto.</dc:description><dc:publisher>[J. Sobočan]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-02-02 07:35:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106157</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
