Procesne predpostavke pri zahtevi sodišča za presojo ustavnosti zakonaŠijanec, Gregor (Avtor) Kaučič, Igor (Mentor) Sovdat, Jadranka (Komentor) ustavno sodiščepresoja ustavnosti zakonasodiščeprekinitev postopkapravovarstvena potrebaSodišče ima med predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti in/ali zakonitosti predpisov posebno mesto. Njegova dolžnost in upravičenje za vložitev zahteve za presojo ustavnosti zakona je določena že v Ustavi Republike Slovenije. V uvodnih poglavjih magistrskega diplomskega dela je predstavljen pomen presoje ustavnosti in zakonitosti predpisov. Kratko so obravnavani predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov z delitvijo na predlagatelje abstraktne in konkretne presoje ustavnosti in zakonitosti predpisov. Ustrezno je med predlagatelje umeščen položaj sodišča. V nadaljevanju magistrsko diplomsko delo obravnava sodišče kot predlagatelja zahteve za presojo ustavnosti zakona. Predstavljeni so temelji sojenja v Republiki Sloveniji, zakaj je sodišče upravičeno le do zahteve za presojo ustavnosti zakona, zahteva, naj sodišče zakon razlaga ustavnoskladno, in postopek vložitve zahteve sodišča za presojo ustavnosti zakona. Glavni del magistrskega diplomskega dela je posvečen procesnim predpostavkam, ki jih mora sodišče izpolniti ob vložitvi zahteve za presojo ustavnosti zakona. Sodišče mora vložiti popolno vlogo, Ustavno sodišče pa mora biti pristojno za presojanje akta. Sodišče mora izkazati, da je prekinilo postopek v konkretnem primeru, v katerem mora pri odločanju uporabiti zakon ali del zakona, za katerega meni, da je protiustaven, ne more pa ga ustavnoskladno razložiti. Iz predstavljenih odločitev Ustavnega sodišča je razvidno, kako je Ustavno sodišče razlagalo te procesne predpostavke.20192019-02-01 07:45:03Magistrsko delo/naloga106146sl