Prostorske predstave učencev in uspešnost reševanja pisnih nalog na kolesarskem izpituDragan, Špela (Avtor) Umek, Maja (Mentor) Hergan, Irena (Komentor) kolesarski izpitProstorske predstave učencev se razvijajo počasi. Učenci v 4. razredu pri pouku družbe usmerjeno obravnavajo delo z zemljevidom, kar se nadaljuje v 5. razredu. Prav tako v 4. razredu že potekajo teoretični preizkusi prometnega znanja za kasnejši praktični kolesarski izpit, ki ju v šolah izvajajo v 4. ali 5. razredu. Teoretični del magistrskega dela zajema razlago pojmov prostorske predstave in kartografsko opismenjevanje učencev. Prav tako je opisan in razložen celoten potek kolesarskega izpita pri nas in v državah Nizozemska, Velika Britanija in Avstrija, izpostavljene pa so tudi značilnosti slikovnega gradiva v učnem gradivu za učence. V magistrskem delu smo si zastavili pet ciljev: (1) ugotoviti, kakšne prostorske predstave imajo o znanem okolju učenci 4. in 5. razredov, (2) ugotoviti, ali obstaja statistično pomembna povezava med prostorskimi predstavami učencev in uspešnostjo reševanja pisnih nalog na kolesarskem izpitu, (3) analizirati slikovno gradivo v pisnih nalogah kolesarskega izpita, (4) ugotoviti, ali obstaja statistično pomembna povezava med uspešnostjo reševanja pisnih nalog in različnimi vrstami slikovnega gradiva in (5) ugotoviti, ali obstaja statistično pomembna povezava med končnim uspehom učencev v preteklem šolskem letu pri predmetih spoznavanje okolja/družba in matematika ter uspešnostjo pri reševanju pisnih nalog na kolesarskem izpitu. V raziskavo je bilo vključenih 108 učencev 4. in 5. razreda izbrane osnovne šole z Dolenjske. Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja, tehniko preverjanja znanja in analizo slikovnega gradiva. Rezultati raziskave so pokazali, da se med učenci 4. in 5. razreda ne pojavljajo razlike v njihovih prostorskih predstavah. Pri risanju zemljevidov se je izkazalo, da so jih v povprečju bolje risali petošolci kot četrtošolci. Vsi imajo največ težav z lego in razporeditvijo, razdaljami in velikostmi ter upoštevanjem drugih elementov zemljevida, kot so naslov, avtor, merilo, legenda itd., največ poudarka pa so dajali objektom na začetku in koncu poti. Z raziskavo smo dokazali, da prostorske predstave ne vplivajo na uspešnost učencev pri pisnih nalogah za teoretični del kolesarskega izpita. Pri tem smo ugotovili, da je bila večina učencev 4. in 5. razreda pri pisnih nalogah za teoretični del kolesarskega izpita neuspešnih. Prav tako ni povezanosti med uspešnostjo reševanja pisnih nalog in realnostjo slikovnega gradiva pri nalogah. Statistična povezanost se je pokazala med uspešnostjo učencev pri reševanju pisnih nalog in končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri spoznavanju okolja/družbi in matematiki. Boljši kot je bil končni uspeh pri omenjenih predmetih, večja je bila uspešnost pri pisnih nalogah za kolesarski izpit.20192019-02-01 03:18:56Magistrsko delo/naloga106143sl