Filantropija v mednarodnem razvojnem sodelovanju: primer IndijeMarinšek, Nina (Avtor) Bučar, Maja (Mentor) Ključne besede: cilji trajnostnega razvojafilantropijauradna razvojna pomočrazvojIndija.Doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG) bo zahtevalo več sredstev, kot jih imajo države trenutno na voljo, kar predstavlja izziv predvsem v državah, ki imajo sicer hitro, a hkrati ne vključujočo se gospodarsko rast. Gospodarska rast namreč ne pomeni nujno razvoja, kljub temu pa vpliva na to, koliko uradne razvojne pomoči (Official Development Assistance – ODA) mednarodne skupnosti bo država prejemnica prejela. Nekatere gospodarsko hitro razvijajoče se države tako na eni strani dobivajo vse manj ODA, hkrati pa ostajajo dom najrevnejšim predelom sveta. Ta pojav kliče po novih oblikah in načinih financiranja ter novih pristopih. Prostor se odpira zasebnemu kapitalu na čelu z zasebno filantropijo, ki je, predvsem v državah v razvoju, močno v porastu. Filantropija se na eni strani pojavi kot akter, ki ima velik potencial, da v veliki meri zapolni (in že zapolnjuje) vrzel pri dosegi SDG, na drugi strani pa ni zavezana slediti splošnim sprejetim smernicam trajnostnega razvoja (od držav). To filantropiji omogoča, da svoje delovanje usmerja na podlagi lastnih interesov, ki pa bodisi sovpadajo bodisi nasprotujejo skupnim ciljem trajnostnega razvoja. Regulacija na tem področju je šibka, pogosto se soočamo s pomanjkanjem razumevanjem delovanja filantropskih organizacij kot tudi s pomanjkanjem informacij o njihovih finančnih tokovih. Hkrati pa se je treba zavedati, da je z naraščajočim se zasebnim premoženjem v mednarodnem razvojnem sodelovanju in potrebo po dosegi SDG bolj kot kadarkoli prej pomembno razumeti obseg, potencial in vpliv filantropskih organizacij tako pri dosegi SDG kot v tradicionalnih odnosih v mednarodni skupnosti.20192019-01-31 07:45:07Magistrsko delo/naloga106131sl