<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106129"><dc:title>Subjektivna ocena kvalitete življenja odraslih oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Kikelj,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zmerne motnje v duševnem razvoju</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje, kako odrasle osebe z zmernimi motnjami v duševnem razvoju ocenjujejo svojo kvaliteto življenja. Kvaliteta življenja je večdimenzionalen pojav, ki zajema različna področja, vsaka oseba pa drugače ocenjuje njihov pomen in pomembnost. Kako osebe z zmernimi motnjami v duševnem razvoju ocenjujejo svojo kvaliteto življenja, je odvisno tudi od tega, kje živijo. Dandanes so na državni ravni organizirane različne oblike bivanja za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Nekatere spodbujajo visoko stopnjo samostojnosti in neodvisnosti ter sledijo časovnemu napredku s procesi deinstitucionalizacije ter normalizacije življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Nekatere druge oblike bivanja za tem še vedno malce zaostajajo, vendar se kljub temu trudijo vzdrževati dobro kvaliteto bivanja. V magistrskem delu sem se osredotočila na primerjavo kvalitete življenja oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju glede na tri oblike bivanja: socialnovarstveni zavod, bivalno skupnost in bivanje doma v lastni družini.
V socialnovarstvenih zavodih biva veliko število ljudi. Stopnja normalizacije je tam majhna, prav tako so velikokrat locirani na obrobje mest. Kljub temu takšni zavodi ponujajo veliko storitev ter dejavnosti, kjer lahko stanovalci koristno izrabijo svoj čas. Bivalne skupnosti so nastanitve manjšega števila ljudi v hišah ali stanovanjih. Praviloma so nameščene v običajno okolje. Nekatere osebe z zmernimi motnjami v duševnem razvoju tudi v odrasli dobi živijo doma pri družini, kar ima lahko tako pozitivne (občutek sprejetosti, varnosti) kot tudi negativne učinke (pretirana zaščita, nesamostojnost).
V raziskavo je bilo vključenih 90 oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, starih med 25 in 64 let. Razlikovala sem jih glede na kraj bivanja: 30 jih je živelo v socialnovarstvenih zavodih, 30 v bivalnih skupnostih ter 30 doma v lastni družini. Glede na kraj bivanja sem primerjala, kako osebe doživljajo svojo kvaliteto življenja na štirih področjih: splošno zadovoljstvo z življenjem, usvojene kompetence, znanja in ocena produktivnosti, stopnja omogočene samostojnosti in ocena socialne vključenosti. Ugotovila sem, da se pri vseh področjih pojavljajo statistično pomembne razlike med kraji bivanja. Rezultati raziskave so pokazali, da so osebe, ki bivajo v bivalni skupnosti ali doma, področji splošnega zadovoljstva z življenjem in samostojnosti ocenile pomembno bolje kot tiste, ki bivajo v socialnovarstvenem zavodu, medtem ko se med bivanjem doma ali v bivalni skupnosti niso pokazale pomembne razlike. Na področjih produktivnosti, usvojenih znanj in kompetenc ter socialne vključenosti pa se je izkazalo, da so osebe, ki živijo v bivalni skupnosti, izkazale pomembno boljšo kvaliteto življenja kot tiste, ki bivajo doma ali socialnovarstvenem zavodu. Prav tako so se na področjih produktivnosti, usvojenih znanj in kompetenc ter socialne vključenosti pokazale statistično pomembne razlike med tistimi, ki bivajo v socialnovarstvenem zavodu, in tistimi, ki bivajo doma – ti so na obeh področjih poročali o zadovoljivejši kvaliteti življenja.
Moj cilj raziskave je bil ugotoviti razliko v percepciji kvalitete življenja na omenjenih štirih področjih. Na osnovi dobljenih rezultatov je bil moj namen sestaviti nekaj smernic, ki bi staršem, zaposlenim in vsem, ki se ukvarjajo z osebami z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, dale nekaj idej, nasvetov oz. predlogov, kako lahko še izboljšamo njihovo kvaliteto življenja na raziskovanih področjih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-01-31 03:25:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106129</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
