<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106107"><dc:title>Vpliv okoljskih in genetskih dejavnikov na nastanek debelosti in metabolnega sindroma</dc:title><dc:creator>Šoštarič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milisav,	Irina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>metabolni sindrom</dc:subject><dc:subject>debelost</dc:subject><dc:subject>mladi odrasli</dc:subject><dc:subject>antropometrične meritve</dc:subject><dc:subject>življenjski slog</dc:subject><dc:subject>dieta</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>gibanje</dc:subject><dc:subject>genetski dejavniki</dc:subject><dc:subject>socialni dejavniki</dc:subject><dc:description>Uvod: Metabolni sindrom (MeS) in z njim povezane bolezni so globalni zdravstveni problem. Identifikacija enostavnih metod za odkrivanje zdravih posameznikov z zgodnjimi kazalniki metabolnih sprememb, ki so izhodišče za razvoj MeS, bi omogočila pravočasno uvedbo preventivnih sprememb v načinu življenja. Namen: Namen magistrskega dela je oceniti in opredeliti načine, kako identificirati osebe s povečano verjetnostjo za razvoj MeS, še pred izražanjem kriterijev za diagnozo le-tega. Metode dela: Zdravi preiskovanci so bili ocenjeni z indikatorji metabolnih sprememb, določenih na osnovi antropometričnih, biokemijskih in farmakogenskih meritev ter vprašalnika. Preiskovanci, ki so izkazovali vsaj eno merilo priznanih definicij mednarodnih zdravstvenih organizacij za diagnozo MeS, so bili uvrščeni v skupino z večjo obremenitvijo MeS (B-MeS). Rezultati: Analiza meritev z nekaj dodatnimi vprašanji je opredelila skupino zdravih odraslih preiskovancev z višjim tveganjem za razvoj MeS (B-MeS). Razprava in sklep: Izvlečki meritev, ki smo jih analizirali, nakazujejo potencial za implementacijo v preventivne zdravstvene preglede. Na podlagi teh parametrov bi identificirali posameznike, ki imajo tvegan življenjski stil in navade, ki privedejo do zgodnjega razvoja MeS. Posledično bi z enostavnimi spremembami in interveniranjem v načinu prehranjevanja in telesne aktivnosti preprečili klinično sliko MeS pri teh posameznikih, s tem pa zmanjšali stroške zdravljenja in obseg prilagojenih življenjskih let zaradi invalidnosti v celotni populaciji.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-01-27 07:47:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
