Klinično ovrednotenje farmakoterapije srčno-žilnih obolenj z intervencijami farmacevta svetovalca pri starejših bolnikih s polifarmakoterapijo v PomurjuFlegar, Ines (Avtor) Štuhec, Matej (Mentor) vloga kliničnega farmcevtasrčnožilni sistemzdravljenje z zdraviliintervencije farmacevtaUVOD: Farmakoterapija starejših bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi pogosto odstopa od mednarodno priznanih priporočil in smernic zdravljenja srčno-žilnih bolezni, farmakoterapija pogosto vključuje zdravljenje z več zdravili hkrati ob prisotnosti različnih bolezni sočasno. Eden izmed možnih pristopov optimizacije zdravljenja srčno-žilnih bolezni je uvedba t.i. farmakoterapijskega pregleda, kjer z vključevanjem farmacevta svetovalca v ambulante lahko odpravimo težave povezane z zdravili, kar pa v Sloveniji še ni dobro raziskano. NAMEN: V raziskavi smo raziskali vpliv intervencije farmacevta svetovalca, z izvajanjem storitve farmakoterapijskega pregleda, na proces zdravljenja z zdravili pri starejših bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi. METODE: V presečno, retrospektivno, opazovalno in neitervencijsko raziskavo smo vključili starostnike iz Pomurja, ki so bili obravnavani s strani farmacevta svetovalca v ZD Lendava/Lendva, ZD Ljutomer in ZD Murska Sobota, v obdobju med januarjem 2012 in decembrom 2014. Vključili smo 243 bolnikov zdravljenih za srčno-žilnimi boleznimi (hipertenzija, srčno popuščanje, atrijska fibrilacija) s starostjo 65 let ali več, ki so prejemali 10 ali več učinkovin hkrati. Podatke o vseh diagnozah, terapiji in intervencijah farmacevta svetovalca smo pridobili iz farmakoterapijskega izvida in medicinske dokumentacije. Raziskali smo prisotnost potencialnio nevarnih X interakcij zaradi katerih je nujna klinična obravnava in z uporabo PRISCUS liste prisotnost potencialno neprimernih zdravil v terapiji starostnikov. Osredotočili smo se na odstopanja v farmakoterapiji bolnikov od priporočenih smernic ter podali primere intervencij ugotovljenih neskladij zdravljenja hipertenzije, srčnega popuščanja in atrijske fibrilacije. Z binarno logistično regresijo smo oblikovali statistična modela in opredelili vpliv neodvisnih spremenljivk (starost, spol, število zdravil, upoštevanje intervencij) na odvisni spremenljivki v modelu (vpliv števila zdravil, vpliv na skladnost zdravljenja bolnikov s smernicami za bolnike z hipertenzijo). REZULTATI: V raziskavo smo vključili 243 farmakoterapijskih izvidov, ki so skupaj vključevali 3173 zdravil. 9,1% vseh predpisanih zdravil so predstavljala PIM. Od skupno 980 zabeleženih intervencij, od katerih je bilo sprejetih 479 s strani zdravnika (48,9%), je farmacevt svetovalec predlagal 320 intervencij na področju zdravljenja srčno-žilnih bolezni, od tega jih je zdravnik sprejel 140 (43,8%). Skupno je farmacevt svetovalec v 48,2% vseh intervencij predlagal ukinitev zdravila, v 21,5% spremembo režima zdravljenja, v 17,7% VII zamenjavo zdravila ter v 12,7% uvedbo novega zdravila. Upoštevanje intervencij farmacevta svetovalca je vplivalo na zmanjšanje števila zdravil za 7,3%, zmanjšanje potencialnih X interakcij za 47,8%, zmanjšanje števila neprimernih zdravil za starostnike za 26,6% ter povečanje skladnosti zdravljenja bolnikov s smernicami. Delo farmacevta svetovalca in njegove intervencije so bile finančno upravičene. ZAKLJUČEK: Rezultati naše raziskave dokazujejo upravičenost vpeljave tovrstne storitve v zdravstveni sistem in večje sledenje smernicam zdravljenja v dobrobit bolnikom in zmanjšanja celokupnih stroškov in tako storitev predstavlja eno izmed najpomembnejših orodij optimizacije farmakoterapije pri bolnikih s srčno-žilnimi obolenji. KLJUČNE BESEDE: starostniki, srčno-žilne bolezni, intervencije farmacevta svetovalca, farmakoterapijski pregled, skladnost zdravljenja s smernicami.[I. Flegar]20192019-01-25 13:45:34Magistrsko delo/naloga106095sl