Nove lastnosti gensko spremenjenih rastlin v tržni pridelaviSrnjak, Klemen (Avtor) Jakše, Jernej (Mentor) gensko spremenjene rastlineGSOnove lastnostikmetijska pridelavaLetos mineva že 24 let od komercializacije prve gensko spremenjene rastline – paradižnika 'Flavr Savr' (leta 1994) z lastnostjo upočasnjenega zorenja. Kljub temu, da Evropa ne sprejema teh rastlin, pa smo na globalnem področju priča sprejemanju in širjenju te tehnologije v kmetijski pridelavi, pričakujemo pa tudi nove poljščine pridobljene s postopki preurejanja genomov. Vsako leto smo priča odobritvam novih gensko spremenjenih lastnosti. V letu 1996, ko so GSO-je začeli gojiti na poljih so posadili 1,7 milijona ha z GSO sojo, koruzo in bombažem, do leta 2015 pa so se v 20 letih površine z GSO povečale na 179,7 ha kmetijskih površin, kar je 100-kratno povečanje in kaže na dober sprejem teh pridelkov s strani kmetov v svetovnem merilu. Namreč ta površina predstavlja kar 10 % svetovnih obdelovalnih zemljišč. V letu 2014 je bilo na svetovnem nivoju razmerje med transgenimi-netransgenimi poljščinami sledeče: 30 % koruze, 82 % soje, 25 % oljne ogrščice in 68 % bombaža. V tej diplomski nalogi smo predstavili dogodke vnosa genov v rastline, kakšni so postopki vnosa genov, kakšne tržne lastnosti dobimo z vnesenimi geni ter dovoljenja za direktno rabo in predelavo v prehrani ljudi in krmi za živino ter za domačo in industrijsko pridelavo, ki so jih podelile različne države v letih od 2011-2016. To smo naredili s pomočjo različnih podatkovnih zbirk kot so: ISAAA GM Approval Database, Biosafety clearing in spletna stran komisije Evropske Unije o GSO dovoljenih v EU.[K. Srnjak]20192019-01-24 07:45:06Diplomsko delo/naloga106079sl