Profilaktično antibiotično zdravljenje pri terapevtsko hlajenih bolnikih po srčnem zastojuFileković Ribarič, Suada (Avtor) Noč, Marko (Mentor) Primarni srčni zastoj izven bolnišnice Profilaktično antibiotično zdravljenje HipotermijaIzhodišče: Oskrba nezavestnih bolnikov po primarnem srčnem zastoju izven bolnišnice se je izboljšala na račun ukrepov, ki zajemajo terapevtsko hipotermijo, takojšnjo koronarno angiografijo in perkutane koronarne posege ter sodobno intenzivno terapijo. Poreanimacijski sistemski vnetni odgovor, ki je posledica ishemično-reperfuzijske okvare in zgodnje okužbe, lahko privede do motenega delovanja številnih organov in slabšega preživetja. Zgodnje zdravljenje z antibiotikom se je pri tej skupini bolnikov pokazalo kot neodvisni napovednik preživetja z dobrim nevrološkim izhodom. Namen: Raziskati prednosti antibiotične profilakse pri nezavestnih bolnikih po primarnem srčnem zastoju izven bolnišnice. Hipoteza: Profilaktično antibiotično zdravljenje ob sprejemu zmanjša obseg poreanimacijskega sistemskega vnetnega odgovora zaradi zmanjšanja pojavnosti zgodnjih okužb, še posebno pljučnice. Metoda: Bolnike brez znakov traheobronhialne aspiracije ob sprejemu smo randomizirali v skupino, ki je prejela profilaktično amoksicilin/klavulansko kislino (1,2 g/8h intravenozno) za čas intervencije (skupina P), ali v skupino, kjer je bil antibiotik predpisan na osnovi kliničnih znakov okužbe (skupina C) v prvem tednu zdravljenja. Rezultati: Med 83 bolniki, ki smo jih zajeli med septembrom 2013 in februarjem 2015, je bila pri 23 prisotna traheobronhialna aspiracija (28 %). Preostalih 60 bolnikov smo randomizirali. Delež bolnikov, ki so prejeli antibiotike med 1. in 5. dnevom, je bil značilno večji v skupini P. V poreanimacijskem obdobju je pri vseh bolnikih poraslo število levkocitov (Lkci), koncentracija C-reaktivnega proteina (CRP) in prokalcitonina (PCT) ter nevtrofilna ekspresija CD64 (nCD 64). Z izjemo nižje vrednosti CRP in PCT 6. dan v skupini P (p < 0,05) ni bilo značilne razlike med skupinama. Mini-BAL 3. dan zdravljenja je bil pri bolnikih skupine P redkeje pozitiven (7 proti 42 %; p < 0,01). Ni bilo razlike pri drugih mikrobioloških vzorcih ali radioloških znakih pljučnice, kar je bilo celokupno dokumentirano pri polovici bolnikov v obeh skupinah. Uporaba vazopresorjev/inotropov (93 % v obeh skupinah), trajanje mehanskega predihavanja (5,4 ± 3,7 proti 5,2 ± 3,1 dni), trajanje intubacije (6,5 ± 4,6 proti 5,9 ± 4,3 dni), čas hospitalizacije v EIT (7,7 ± 5,2 proti 6,9 ± 4,5 dni), preživetje (73 proti 73 %) in preživetje z dobrim nevrološkim izhodom (50 proti 40 %) so bili primerljivi med skupinama. Zaključek: S pomočjo bronhoskopije ob sprejemu smo diagnosticirali traheobronhialno aspiracijo pri 28 % preživelih po primarnem srčnem zastoju izven bolnišnice, ki so ostali nezavestni. V primeru odsotne aspiracije uporaba profilaktičnega antibiotičnega zdravljenja ne spremeni sistemskega vnetnega odgovora, pogostosti pljučnice, poteka in izhoda zdravljenja.20192019-01-23 07:45:02Doktorsko delo/naloga106071sl