<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106063"><dc:title>Prostovoljsko delo dijakov z učenci z motnjami v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Plevnik,	Mija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prostovoljsko delo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo temelji na prostovoljskem delu dijakov z učenci z motnjami v duševnem razvoju.
V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljsko delo in prostovoljec, predstavili oblike prostovoljstva, njegov razvoj na Slovenskem ter njegov doprinos za posameznika in družbo. Predstavili smo motivacijske motive, težave in ovire, s katerimi se lahko srečujejo prostovoljci, ter naloge organizacij, ki izvajajo prostovoljsko delo. Opisali smo področje prostovoljskega dela z osebami s posebnimi potrebami in podrobneje predstavili prostovoljsko delo dijakov z učenci z motnjami v duševnem razvoju v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava.
Predstavili smo tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju in cerebralno paralizo. 
V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, ki smo jo naredili med 26 učenci obeh spolov, ki so vključeni v Center za rehabilitacijo, izobraževanje in usposabljanje Vipava. 9 učencev obiskuje prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, 30 pa posebni program vzgoje in izobraževanja. Sodelovalo je tudi 46 dijakov in dijakinj iz Škofijske gimnazije Vipava in Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina – smer Predšolska vzgoja. Dijaki so stari med 15 in 19 let in so v prostovoljsko delo vključeni različno dolgo. Izdelali smo dva anketna vprašalnika. Rezultati so bili statistično obdelani, podatke pa smo predstavili v tabelah in opisno. 
Ugotovili smo, da vsi anketiranci prostovoljsko delo doživljajo pozitivno in so ob tem veseli. Učence so dijaki naučili predvsem igranja družabnih in športnih iger. Prostovoljsko delo dijaki najpogosteje opravljajo zaradi želje po pomoči drugim, osebne rasti, izpolnitve potencialov in zaradi želje po novem znanju. Ugotovili smo tudi statistično pomembne razlike v motivih med dijaki ene in druge srednje šole. Zaradi prostovoljstva so dijaki postali bolj čuteči do oseb z motnjami v duševnem razvoju. Pri delu naletijo tudi na nekatere težave (najpogosteje je to navezovanje stika z učenci, primanjkovanje časa, razumevanje učenca in zavrnitev učenca), a je to v večini primerov redko. Z raziskavo smo tudi dokazali, da opravljanje prostovoljskega dela z učenci z motnjami v duševnem razvoju pozitivno vpliva na izbiro želene študijske smeri dijakov. 22,6 % dijakov, ki so povedali, da je ta izkušnja pozitivno vplivala na izbiro želene študijske smeri, se želi izobraziti za delo z osebami s posebnimi potrebami (logopedija, specialna in rehabilitacijska pedagogika), ostali pa so navajali predšolsko vzgojo, razredni pouk, psihologijo, socialno delo, fizioterapijo, delovno terapijo ali medicino. 
Na osnovi dobljenih rezultatov smo izdelali priporočila za delo prostovoljcev, ki izvajajo prostovoljsko delo z učenci z motnjami v duševnem razvoju, in za učence z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v prostovoljsko delo. Oblikovali smo tudi smernice za delo vzgojno-izobraževalnih ustanov za učence z motnjami v duševnem razvoju, ki izvajajo prostovoljsko delo.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-22 02:53:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106063</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
