<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=106050"><dc:title>Ljubosumje, navezanost in doživljanje partnerskega odnosa</dc:title><dc:creator>Pernat,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvetek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>partnerski odnosi</dc:subject><dc:subject>stili navezanosti</dc:subject><dc:subject>ljubosumje</dc:subject><dc:description>Partnerski odnosi in načini, s katerimi jih vzpostavljamo in vzdržujemo, igrajo veliko vlogo v posameznikovem življenju. Zato se nam zdi pomembno, da jih nenehno raziskujemo in poglabljamo kumulativno znanje s področja medosebnih/partnerskih odnosov. Skozi magistrsko delo smo predstavili osnovne pojme s tega področja in se osredotočili na raziskovanje dinamike med tremi spremenljivkami, in sicer: ljubosumje, tip navezanosti in doživljanje partnerskega odnosa.
Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v kateri je skupno sodelovalo 117 anketirancev, od tega je bila večina udeležencev žensk (83 %). Udeleženci raziskave so v povprečju stari 32,6 let ter so v partnerski zvezi v povprečju 9,4 let.
Na podlagi predstavljene teorije smo postavili enajst hipotez, ki so služile kot osnova za raziskovalni del pričujočega dela, kjer smo s pomočjo vprašalnika medosebnega ljubosumja (angl. »Interpersonal jealousy scale«, IJS), Kansaske lestvice zadovoljstva v zakonu (angl. »Kansas Marital Satisfaction Scale«, KMS), vprašalnika Doživljanje odnosov z bližnjimi – revidirana različica (angl. “The Experiences in Close Relationships-Revised”, ECR-R) ter samoocenjujočega vprašalnika odnosov (angl. “The Relationship questionnaire”, RQ) potrdili devet izmed enajstih zastavljenih hipotez.
Naše ugotovitve se skladajo z literaturo, ki poudarja močno soodnosnost prevladujočega stila navezovanja/vstopanja v odnose in doživljanje ljubosumja v partnerskem odnosu. Posamezniki, pri katerih prevladuje varen stil navezanosti (tip A), lažje vstopajo v partnerske odnose, v njih čutijo več zdravega in manj slabega ljubosumja, predvsem pa odnose doživljajo kot kakovostnejše; v njih se počutijo varne. Na drugi strani so rezultati potrdili, da posamezniki z ne-varnim stilom navezanosti, ne glede na spol in stan, v odnosih občutijo več negativnega ljubosumja, anksioznosti in teženj po izogibanju, kar posledično pomeni tudi manjši občutek kakovosti samega odnosa. Za posameznike z višjo stopnjo ljubosumja sta značilna nezaupanje v druge ter njihov strah, da jih bodo drugi prizadeli in razočarali.
56
Nova dognanja s področja ljubosumja, medosebnih odnosov, stilov navezanosti in doživljanja partnerskega odnosa terapevtom omogočajo vpogled v partnerske odnose z novega zornega kota, kar omogoča kakovostnejšo in strokovnejšo obravnavo klientov.</dc:description><dc:publisher>[L. Pernat]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-20 07:35:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106050</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
