Anksioznost v času nosečnostiVene, Špela (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) Petročnik, Petra (Komentor) anksioznostvplivivzrokiprevalencameritvene lestviceUvod: Anksioznost je običajen odziv, ki nas pripravi na beg pred nevarno situacijo. Z anksioznimi motnjami se v Evropski uniji sooča približno 14 % prebivalstva, pogostejše pa so pri ženskah. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature ugotoviti, kolikšna je razširjenost anksioznosti med nosečnicami in kateri so dejavniki tveganja za nastanek anskioznosti, kakšen vpliv ima na nosečnost, njen izid ter porod in katere meritvene lestvice se uporabljajo v raziskavah za merjenje anksioznosti. Metode dela: Uporabljena je bila opisna oziroma deskriptivna metoda raziskovanja s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Literatura je bila poiskana s pomočjo slovenskih podatkovnih baz: COBISS in DiKUL, ostala literatura je bila poiskana s pomočjo angleških podatkovnih baz: Google Scholar in Science Direct. Vključeni so bili dostopni članki in literatura v angleškem in slovenskem jeziku od leta 2000 do 2018. Rezultati: Pri približno 6 % nosečnic se razvije anksioznost. Nosečnice, ki se soočajo z anksioznostjo, so nenehno zaskrbljene in imajo občutek, da se jim bo zgodilo nekaj slabega. Visoke ravni anksiozno-depresivnih simptomov pri nosečnicah so povezane z neugodnimi porodnimi rezultati. Rezultati študij, ki so bile vključene v pregled literature, so pokazali, da je anksioznost pogosta duševna motnja v nosečnosti, ki prizadane predvsem nosečnice v zadnjem trimesečju. Na anksioznost v nosečnosti vplivajo slabša izobrazba in ekonomski status nosečnice, starost, medicinski zapleti v prejšnjih nosečnostih, pomanjkanje partnerjeve ter socialne podpore in nasilje. Anksioznost vpliva na duševno zdravje ženske in njeno dobro počutje. Raziskovalci so anksioznost povezali z razvojem preeklampsije, tokofobije, prolongiranim porodom, prezgodnjim porodom in nenačrtovanim carskim rezom. Pri vseh raziskavah, vključenih v pregled literature, so bile uporabljene meritvene lestvice za ugotavljanje anksioznosti. Najpogosteje uporabljeni lestvici sta bili STAI in CES-D. Razprava in zaključek: Zadnje trimesečje v nosečnosti je za žensko še posebej zahtevno obdobje. Spremembe povzročajo, da se v tem obdobju nosečnice pogosto soočajo s strahovi. Pri nezdravljenih duševnih stiskah je povečano tveganje za slabši izid nosečnosti. Z zagotavljanjem rednega izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov, ki so pristojni za skrb žensk v rodni dobi, bi lahko bistveno izboljšali način prepoznavanja duševnih stisk, kakršni sta anksioznost in depresija.20192019-01-17 07:47:25Diplomsko delo/naloga106031sl