<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105988"><dc:title>Vzgojiteljevo vpeljevanje sprememb v pedagoško delo kot dejavnik njegovega profesionalnega razvoja</dc:title><dc:creator>Kljajić,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inoviranje</dc:subject><dc:description>V današnji družbi je zmožnost posameznikovega vseživljenjskega učenja in uspešnega soočanja s številnimi spremembami na različnih področjih življenja izjemnega pomena. Tu je še posebej izpostavljen poklic vzgojitelja predšolskih otrok, ki ga sodobna družba postavlja pred različne izzive, s katerimi se mora znati soočati. Vzgojitelji se nenehno srečujejo s spremembami, ki jih morajo znati ustrezno vpeljevati v svoje pedagoško delo. Če je bilo poklicno učenje vzgojiteljev nekoč možnost posameznikove izbire, je danes to neizbežno dejstvo, ki se mu ni možno izogniti. Soočanje s spremembami zahteva od posameznika obvladovanje velikega nabora kompetenc. Vzgojiteljevo vpeljevanje sprememb je v tesni povezanosti z njegovim profesionalnim razvojem. Vpeljevanje sprememb v pedagoško prakso vpliva na vzgojiteljev profesionalni razvoj. Velja pa tudi obratno. Vzgojitelj, ki je zavezan k lastnemu profesionalnemu razvoju in mu je ta vrednota ter ima pozitivnejša stališča do inoviranja, bo prej začutil potrebo po spreminjanju lastne pedagoške prakse in vnašanju novosti. V procesu inoviranja posamezniki spreminjajo svojo prakso delovanja, lastna stališča in pojmovanja, pa tudi razumevanje širšega konteksta inoviranja. Uspešno inoviranje pomembno vpliva na posameznikov profesionalni razvoj, prav tako pa lahko ugodno spreminja klimo institucije, da postane bolj odprta za medsebojno sodelovanje in dolgotrajno vnašanje sprememb. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšna so stališča in izkušnje vzgojiteljev ter vodstev vrtca do vzgojiteljevega inoviranja pedagoške prakse.

V teoretičnem delu magistrskega dela smo izhajali iz poklicnega dela in profesionalnega razvoja vzgojitelja, ki sta pomembna za uspešno spreminjanje njegove pedagoške prakse. Pozornost smo posvetili tudi modelom profesionalnega razvoja in vzgojiteljevemu vpeljevanju sprememb kot dejavniku tega razvoja. Predstavljene so raziskave s področja inoviranja pedagoške prakse, s poudarkom na raziskavah vzgojiteljev. 

V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna stališča in izkušnje imajo vzgojitelji z inoviranjem lastne pedagoške prakse. Poleg vzgojiteljev so nas zanimala tudi stališča in pogledi vodstev vrtca na vzgojiteljevo inoviranje. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji pojmujejo vlogo ravnatelja v procesu inoviranja, pa tudi kako ravnatelji sami razumejo lastno vlogo v procesu vzgojiteljevega vpeljevanja sprememb.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-01-11 03:00:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105988</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
