<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105973"><dc:title>Psihološki preskok iz mladinske v člansko konkurenco smučarskih skokov</dc:title><dc:creator>Žujić,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tušak,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrhunski šport</dc:subject><dc:subject>psihologija športa</dc:subject><dc:subject>mladinci</dc:subject><dc:subject>člani</dc:subject><dc:subject>medsebojni odnosi</dc:subject><dc:subject>smučarski skoki.</dc:subject><dc:description>Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti psihološke razlike, do katerih prihaja v trenažnem in tekmovalnem procesu članske smučarsko skakalne reprezentance Slovenije napram mladinski, ter moč njihovega vpliva na tekmovalno uspešnost naših smučarjev skakalcev. Opravili smo kvalitativno raziskavo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev na vzorcu 17 bivših ali aktualnih slovenskih smučarsko skakalnih reprezentantih, starih od 21 do 30 let, ki so bili člani obeh zgoraj omenjenih starostnih kategorij. Zanimalo nas je področje odnosov s trenerjem in sotekmovalci v obeh selekcijah, stanje psihofizične pripravljenosti tekom obeh reprezentanc, razpoložljivost in pomoč strokovne podpore v obeh vrstah ter vpliv pritiska medijev na posameznikovo uspešnost. Slednje se je nanašalo predvsem na obdobje članske selekcije. Ugotovili smo, da do prve razlike med starostnima kategorijama prihaja v odnosu s trenerjem. Pri tem mislimo predvsem na področje tekmovalčevega zaupanja trenerju, in sicer so rezultati raziskave pokazali, da se zaupanje v nekoliko večji meri kaže v interakciji med trenerjem in športnikom v mladinski reprezentanci. Naslednja razlika med vrstama, ki smo jo tekom naloge odkrili, se je odrazila v utrujenosti, ki jo po besedah intervjuvancev bolj čutijo skakalci v članski reprezentanci. Vzrok za to lahko pripišemo vsako leto težji regeneraciji ter ohranjanju nizke telesne teže, ki je v smučarskih skokih skorajda obvezna. Kot zadnja razlika med vrstama pa se je izkazala uspešnost smučarjev skakalcev v članski vrsti v povezavi s sodelovanjem s športnim psihologom v mladinski kategoriji. Čeprav je delež vprašanih smučarjev skakalcev, ki tovrstne strokovne pomoči niso prejemali, majhen, prihaja na področju uspešnosti do vidnih razlik med njimi in ostalimi intervjuvanci.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-08 14:27:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105973</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
