<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105968"><dc:title>Lokalizacija in vezavne oblike svinca pri ranem mošnjaku (Noccaea praecox Wulf)</dc:title><dc:creator>Kržič,	Marinka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogel Mikuš,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>svinec</dc:subject><dc:description>Svinec (Pb) se naravno pojavlja znotraj zemeljske skorje, v zadnjem času pa se je na industrijskih območjih njegova koncentracija v zgornjih plasteh tal povečala. V vodi je slabo topen, v tleh pa se veže na organske ali koloidne snovi. Je zelo strupen in v rastlinah nima poznane biološke vloge. Da bi se rastline ubranile škodljivih učinkov Pb, so razvile različne mehanizme razstrupljanja in tolerance. V magistrskem delu smo preučili vpliv različnih koncentracij Pb na biokemijske in fiziološke lastnosti ranega mošnjaka ter lokalizacijo in vezavne oblike Pb v tkivih. Rastline, ki so rasle na hidroponiki, smo izpostavili različnim koncentracijam Pb, uporabili smo tudi kontrolne rastline, ki niso bile izpostavljene Pb. Med poskusom smo merili fotokemično učinkovitost fotosistema II (FU FS II). Na koncu poskusa smo stehtali svežo in suho maso rastlin in pripravili različne vzorce, v katerih smo določali fotosintezna barvila, oksidativni stres, privzem, prenos in porazdelitev hranilnih snovi, lokalizacijo Pb z metodo LA-ICP-MS in mikro.PIXE ter vezavne oblike Pb z metodo Pb-L3 XANES. Ugotovili smo, da visoke koncentracije Pb (100 mg/L) povzročajo motnje v rasti in zmanjšajo tvorbo suhe mase, zavirajo sintezo klorofila a in b ter karotenoidov in negativno vplivajo na privzem in porazdelitev nekaterih elementov. Ugotovili smo tudi, da fotosintezni sistem ni bil prizadet in da nizke koncentracije Pb pozitivno vplivajo na FU FS II, sintezo klorofilov in karotenoidov. Oksidativne poškodbe kontrolnih rastlin so bile podobne poškodbam pri visokih koncentracijah Pb. Svinec se je kopičil večinoma v povrhnjici, vezal pa se je na kisikove in fosfatne ligande. Delo bo pripomoglo k razumevanju različnih mehanizmov tolerance ranega mošnjaka na Pb in nadaljnjemu preučevanju njegove lokalizacije ter vezavnih oblik.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-08 04:00:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105968</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
