<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105967"><dc:title>Vpliv čistine kobalt-kromove zlitine na kovinsko-porcelansko vez</dc:title><dc:creator>Pečnik,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brunčko,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rožmanec,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič Hartner,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kobalt-kromova zlitina</dc:subject><dc:subject>dentalni porcelan</dc:subject><dc:subject>oksidna plast</dc:subject><dc:subject>kovinsko-porcelanska vez</dc:subject><dc:description>Uvod: Najpogosteje uporabljene konstrukcije v fiksni protetiki so kovinsko-porcelanske konstrukcije iz stelitnih zlitin, kamor spada tudi kobalt-kromova zlitina. V želji po prihranku se v zobotehničnih laboratorijih pri izdelavi konstrukcij zlitinam pogosto dodaja že uporabljena in pretaljena zlitina. Namen: izdelali smo vzorce kobalt-kromovih kovinsko-porcelanskih konstrukcij z različnimi deleži šestkrat pretaljene zlitine v vzorcu. Preučevali smo vez med zlitino in porcelanom. Želeli smo ugotoviti, ali prisotnost pretaljene zlitine vpliva na tvorbo oksidne plasti med  porcelanom in kobalt-kromovo zlitino. Prav tako smo želeli preveriti, ali se kemijska sestava vzorcev spreminja glede na količino dodane pretaljene zlitine. Metode dela: Uporabljena metoda teoretičnega dela je bila deskriptivna metoda in je obsegala literaturo, obravnavano v diplomskem delu. V spletnih bazah Dikul, Science Direct, PubMed, Google Schoolar ter COBISS smo iskali ključne besede kobalt-kromova zlitina, kovinsko-porcelanska vez, oksidna plast in dentalni porcelan. Izbrali smo literaturo izdano v zadnjih desetih letih. Praktični del je obsegal izdelavo vzorcev v zobnem laboratoriju. Raziskovalni del je temeljil na analizi rezultatov elektronskega mikroskopiranja vezi med kobalt-kromovo zlitino ter porcelanom. Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da dodajanje pretaljene zlitine v vzorce manjša masne deleže Cr, Mo in W ter veča delež Co. Sprememba kemijske sestave zlitine vpliva na vrsto in količino oksidov, ki se tvorijo na površini. V oksidni plasti so prisotni elementi Co, Cr, M, Si, Al in O. Manjši delež pretaljene zlitine v vzorcu povzroča tanjšo oksidno plast, večji delež pretaljene zlitine v vzorcu pa zelo debelo oksidno plast. V vzorcih, ki vsebujejo pretaljeno zlitino je opaznih več prekinitev oksidne plasti. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da uporaba pretaljene zlitine v kobalt-kromovih zobnoprotetičnih konstrukcijah sorazmerno z dodano količino vpliva na kemijsko sestavo zlitine, spreminja deleže komponent in s tem vpliva na mehanske lastnosti zlitine, njeno korozijsko odpornost in tvorbo oksidov, ki se vežejo s porcelanom. Povzroča neprimerno oksidno plast in s tem  zmanjšuje primernost zlitine za kovinsko-porcelansko tehniko. Uporaba pretaljene zlitine v protetičnih konstrukcijah lahko vodi do porušitve kovinsko-porcelanske vezi in posledično do pok, krušenja in poškodb zobnih nadomestkov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-07 14:17:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105967</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
