Dejavniki in doživljanje stresa pri učiteljih razrednega poukaRaspor, Laura (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) Gradišek, Polona (Komentor) StresStres je vsakodnevni spremljevalec našega življenja in na nas lahko deluje poživljajoče, še pogosteje pa v poklicnem življenju povzroča stiske in čustvene napore. Posebne stiske doživljajo delavci v poklicih pomoči, med katere sodijo tudi učitelji. Ti v začetku svojega poklicnega dela veljajo za navdušene, zagnane, polne energije, a med delovno dobo lahko izgubijo pedagoški eros. Razredne učitelje vsakodnevno spremljajo obremenjujoče razredne situacije, domače delo, ocenjevanje učencev, vodenje administracije, delo s starši, zahteve nadrejenih – vse to jim povzroča stres, ki ga učitelji pogosto ne prepoznajo kot ogrožajočega, dokler ne privede do skrajnosti – izgorelosti. Stres je odziv (reakcija) organizma na določene dejavnike, ki jih imenujemo stresorji. Stres dandanes večinoma razumemo kot nekaj negativnega, čeprav je sam po sebi nujen in ključen dejavnik življenja, ki človeka spodbuja, da je v življenju učinkovit. Negativni stres ali distres se pojavi, ko je posameznik postavljen pred zahteve, za katere čuti, da jim ni kos. Znaki stresa se lahko kažejo na telesni, vedenjski ali čustveni ravni. Posledice neučinkovitega spopadanja s stresom niso pomembne samo na ravni posameznika, ampak tudi na ravni organizacije, v kateri posameznik deluje, pa tudi širše družbe. Prav zato je stres pomembna tema raziskovanja. Glavni cilj raziskave je bilo ugotoviti: kakšno stopnjo stresa pri svojem delu doživljajo učitelji razrednega pouka, kateri stresorji so za učitelje najmočnejši, najpogostejši in najpomembnejši ter v kakšni povezavi so te ocene stresa z nekaterimi vidiki učiteljevega življenja (starost, dolžina delovne dobe, spol, organizacijska oblika šole, v kateri učitelj poučuje, zadovoljstvo s partnerskim odnosom, razred, ki ga učitelj poučuje, število otrok v družini in njihova starost, zaznavanje podpore sodelavcev in vodstva, pogostost ukvarjanja s športom in drugimi sprostitvenimi aktivnostmi). Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativni raziskovalni pristop. Ugotovitve kažejo, da učitelji v povprečju doživljajo zmerni stres. Kot najmočnejši stresogeni faktor učitelji doživljajo odnose in vedenje staršev, kot najpogostejšega učiteljevo delovno obremenjenost, kot najpomembnejšega pa prav tako učiteljevo delovno obremenjenost. Najpomembneje jih obremenjuje stresor veliko administrativnega dela. Učitelji močneje doživljajo stres ob koncu šolskega leta. Stres v večji meri doživljajo ženske kot moški, najstarejša starostna skupina in skupina učiteljev z najdaljšo delovno dobo.20182018-12-29 03:08:19Magistrsko delo/naloga105943sl