<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105938"><dc:title>Učinkovanje temeljnih pravic med posamezniki v pravu Evropske unije</dc:title><dc:creator>Sever,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ribičič,	Ciril	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pravo Evropske unije</dc:subject><dc:subject>splošna pravna načela</dc:subject><dc:subject>Listina Evropske unije o temeljnih pravicah</dc:subject><dc:subject>neposredno učinkovanje temeljnih pravic v zasebnopravnih razmerjih</dc:subject><dc:subject>sodna praksa Sodišča Evropske unije</dc:subject><dc:description>Iz nedavnih sodb Sodišča Evropske unije v zadevah Mangold, Kücükdeveci, AMS in Egenberger izhaja, da lahko splošna pravna načela prava Unije in določbe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah neposredno učinkujejo v zasebnopravnih razmerjih. Tovrstno učinkovanje določb Listine je izjemnega pomena. Temeljne pravice običajno varujejo zasebnopravne osebe v razmerju do državnih organov. Neposredno učinkovanje temeljnih pravic v zasebnopravnih razmerjih pa ni običajno niti v mednarodnem pravu niti v nacionalnih pravnih redih. 
V disertaciji je ta pravni institut analiziran in obravnavan v povezavi z določbami poglavja »Solidarnost« Listine.
Raziskava temelji na hipotezi, da ta pravni institut zasleduje interes primarnosti prava Evropske unije nad nacionalnim pravom, ki prekomerno ne posega v načelo medinstitucionalnega ravnotežja in načelo pravne varnosti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-26 07:45:11</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105938</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
