<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105906"><dc:title>Arboristična ocena drevesnih naravnih vrednot na območju novomeške območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave</dc:title><dc:creator>Erjavec,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arboristika/naravna vrednota/stanje drevesa/mehanska poškodba</dc:subject><dc:description>Cilj magistrske naloge je bila arboristična analiza drevesnih naravnih vrednot v novomeški območni enoti ZRSVN, z namenom preverjanja, ali drevesne naravne vrednote v trenutnem stanju ogrožajo okoliško infrastrukturo in ljudi. Analiziranih je bilo 41 naravnih vrednot oz. 48 posameznih dreves v 11 občinah, v mesecu maju leta 2018. Prevladujoča drevesna vrsta analiziranih dreves po številčnosti je bila navadna lipa (Tilia platyphyllos Scop.) (67 %), sledi ji hrast graden (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) (7%), hrast dob (Quercus robur L.) (4 %), beli gaber (Carpinus betulus L.) (4 %), navadna hruška (Pyrus communis L.) (4 %) in druge. Povprečna višina dreves znaša 21,3 m, povprečni obseg 469 cm in povprečni prsni premer 149,3 cm. Rezultati kažejo, da so drevesa v neugodnem oz. slabem zdravstvenem stanju. 52 % dreves ima omejeno rastišče, 18 % dreves je imelo deblo poraščeno z mahom, 11 % dreves je imelo na deblu bule oz. mehanske poškodbe ali pa je bilo žlebato. Deblo brez posebnosti je imelo le eno drevo. 29 % dreves je imelo v krošnjah mehanske poškodbe, 28 % jih je imelo v krošnjah suhe veje in 17 % dreves je imelo asimetrično krošnjo. Na vseh dreves je bila v vsaj enem delu drevesa prisotna mehanska poškodba. Ugotovljeno je bilo, da drevesa zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja ogrožajo okoliške objekte kot tudi ljudi. Izpostavljeno je bilo 5 dreves, ki so v kritičnem zdravstvenem stanju in so potrebna takojšnega ukrepanja. Posameznim drevesom smo po potrebi predlagali arboristični ukrep skladno z evropskimi navodili za obžagovanje dreves. Z arborističnimi ukrepi bi se zdravstveno stanje dreves dalo bistveno izboljšati, hkrati pa bi zmanjšali stopnjo nevarnosti, ki jo ta drevesa predstavljajo za infrastrukuro in ljudi.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-23 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105906</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
