Kolonizacija s streptokokom skupine B med nosečnostjo in porodomMančić, Marija (Avtor) Lučovnik, Miha (Mentor) Pavel, Nastja (Komentor) nosečnostneonatalne okužbestreptokok skupine BpresejanjemikrobiomUvod: Pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti novorojenčkov po svetu predstavljajo bakterijske okužbe. Eden od povzročiteljev invazivnih neonatalnih okužb je streptokok skupine B, ki je po Gramu pozitivna bakterija. Namen: Namen diplomskega dela je na osnovi obstoječe znanstvene in strokovne literature predstaviti trenutno znanje o kolonizaciji s SGB med nosečnostjo in porodom ter njen vpliv na otroka. Hkrati želimo ugotoviti, kakšne so posledice okužbe za novorojenčka, vključno z vplivom antibiotične profilakse na mikrobiom novorojenčka, ter potrebe po uvedbi univerzalnega presejanja nosečnic. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo. Pregledali ter preučili smo domačo in tujo literaturo s področja kolonizacije s streptokokom skupine B v času nosečnosti in med porodom. Obstoječo znanstveno literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz (CINAHL, PubMed, DiKUL, COBISS in Google Učenjak). Rezultati: Pri pregledu literature je avtorica ugotovila, da se okužba pri novorojenčku najpogosteje kaže s klinično sliko pljučnice, meningitisa in/ali sepse. Prvi pogoj, da pride do okužbe pri novorojenčku, je kolonizacija matere s streptokokom skupine B. Trenutno obstajajo trije pristopi za preprečevanje zgodnjih neonatalnih seps: antibiotična profilaksa na podlagi dejavnikov tveganja, univerzalno presejanje za kolonizacijo s streptokokom skupine B v nosečnosti in intrapartalno presejanje. Četrta možnost, preprečevanje okužb s cepivom proti streptokoku skupine B, najverjetneje v naslednjih nekaj letih še ne bo na voljo v klinični praksi. Potencialno slaba stran antibiotične zaščite med porodom je, da lahko povzroči disbiozo novorojenčkovega črevesnega mikrobioma, ki bi lahko privedla do večjega tveganja za gastrointestinalne in druge bolezni v odrasli dobi. Razprava in zaključek: Ključnega pomena pri preprečevanju trajnih posledic za zdravje otroka in tudi umrljivosti so zgodnja prepoznava, diagnoza in zdravljenje. V slovenskem prostoru trenutno presejanje za kolonizacijo s streptokokom skupine B ne spada v nabor obveznih diagnostičnih preiskav prenatalnega varstva. V naslednjih letih bomo morali povečati delež porodnic z dejavniki tveganja, ki bodo prejele obporodno antibiotično zaščito, ali pa uvesti univerzalno presejanje nosečnic za streptokok skupine B. S tem bomo lahko preprečili hude okužbe novorojenčka ali celo smrt. Za opredelitev vpliva obporodne antibiotične profilakse na pojavnost kroničnih bolezni v odrasli dobi pa bodo potrebne dodatne raziskave.20182018-12-22 07:47:02Diplomsko delo/naloga105902sl