<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105899"><dc:title>Nosečnica na delovnem mestu  – razlogi za bolniški stalež</dc:title><dc:creator>Primc,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šestan,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nosečnica</dc:subject><dc:subject>bolniški stalež</dc:subject><dc:subject>zdravstveni absentizem</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:description>Uvod: Nosečnost je fiziološko stanje in sama po sebi ni bolezen. Veliko nosečnic zato dela do pozne nosečnosti. Kljub temu da fiziološke spremembe v nosečnosti niso razlog za bolniški stalež, je nosečnost drugi najpogostejši vzrok za izgubljene delovne dni pri ženskah. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti nosečnico na delovnem mestu in opredeliti nosečnost kot razlog za bolniški stalež. Poleg tega želimo ugotoviti pogostost in dolžino bolniškega staleža v nosečnosti glede na diagnoze, gospodarske dejavnosti in starostne skupine. Metode dela: Prvi del temelji na deskriptivni metodi s sistematičnim pregledom literature v znanstvenih revijah in strokovnih knjigah ter po podatkovnih bazah. V empiričnem delu so bili s statistično analizo prikazani podatki o bolniškem staležu za obdobje nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja v opazovanem obdobju med letoma 2004 in 2013. Prikazani so bili kazalniki bolniškega staleža, kot so odstotek bolniškega staleža, indeks frekvence, indeks obolevnosti, resnost, obolevnost glede na gospodarske dejavnosti in po starostnih skupinah. Statistična analiza pridobljenih podatkov je pokazala najpogostejše diagnoze v nosečnosti, ki so lahko razlog za bolniški stalež. Rezultati: Odstotek bolniškega staleža se je v obdobju nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja od leta 2004 do leta 2013 znižal za 0,15 %, skrajšala se je tudi dolžina bolniškega staleža (v povprečju leta 2013 18,39 dneva). Najpogostejša diagnoza kot razlog za bolniški stalež je grozeči splav, ki se kaže kot krvavitev. Med gospodarskimi dejavnostmi glede na kazalnike bolniškega staleža prevladuje socialno varstvo z nastanitvijo (domovi za ostarele, ustanove za oskrbo duševno prizadetih, zavetišča, varne hiše ipd.). Starostna skupina žensk od 20 do 44 let v vseh kazalnikih zaseda daleč najvišje mesto med nosečnicami z bolniškim staležem. Razprava in zaključek: Fiziološke spremembe in simptomi v nosečnosti ne morejo biti razlog za bolniški stalež. Za zdravje nosečnice in ploda ter kot odlična priprava na porod je pomembna zmerna, redna, vsaki nosečnici prilagojena telesna dejavnost. Dolžnost delodajalca je, da upošteva zakonodajo in da poskrbi za varnost nosečnice na delovnem mestu. Na področju preventive sta zelo pomembni zdravnikova vloga in vloga babice. Čeprav je ta tematika vedno bolj aktualna, se o njej premalo govori in piše. V proces zmanjševanja pogostosti bolniškega staleža bi se morale s svojim znanjem aktivno vključiti tudi babice.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-22 07:46:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
