<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105887"><dc:title>Probiotična prehranska dopolnila v luči spremenjene zakonodaje o zdravstvenih trditvah na živilih</dc:title><dc:creator>Sikošek,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogovič Matijašić,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mohar Lorbeg,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>označevanje izdelkov</dc:subject><dc:subject>deklaracije izdelkov</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>probiotične bakterije</dc:subject><dc:subject>mikrobiološke metode</dc:subject><dc:subject>varnost potrošnika</dc:subject><dc:description>Število probiotičnih izdelkov tako na slovenskem kot tudi svetovnem trgu vsako leto strmo narašča. Raziskave kakovosti in ustreznosti probiotičnih prehranskih dopolnil pogosto pokažejo neskladnost med deklariranimi in ugotovljenimi podatki o številu in vrsti probiotičnih bakterij v izdelkih. Razen tega neredko poročajo o zdravstvenih trditvah, ki jih na probiotičnih prehranskih dopolnilih ne bi smelo biti. Namen magistrskega dela je bil analizirati nekatere probiotične izdelke, ki so naprodaj v lekarnah in specializiranih trgovinah na slovenskem trgu. Pod drobnogled smo vzeli 19 izdelkov ter s pomočjo konvencionalne metode štetja na selektivnih gojiščih in molekularno-bioloških metod preverili skladnost glede števila in prisotnosti deklariranih bakterij. Prav tako smo preverili, ali imajo izdelki ustrezne deklaracije. Na vseh izdelkih so bile navedene bakterijske vrste, ne pa tudi posamezni sevi. Na večini deklaracij so bili le podatki za skupno število probiotičnih bakterij, ne pa za posamezno bakterijsko vrsto. Le devet od devetnajstih izdelkov je vsebovalo zadostno število bakterij in le  osem izdelkov je vsebovalo vse deklarirane bakterijske vrste. Prisotnost deklariranih bakterijskih vrst smo ugotavljali z metodo PCR. Standardne gojitvene metode zaradi omejenega izbora selektivnih gojišč večinoma ne omogočajo razlikovanja med posameznimi bakterijskimi vrstami, so pa uporabne za ugotavljanje skupnega števila probiotičnih bakterij. Domneva, da so na slovenskem trgu probiotični izdelki, ki ne ustrezajo kriterijem kakovosti in ustreznosti, se je izkazala za upravičeno.</dc:description><dc:publisher>[M. Sikošek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-22 07:45:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105887</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
