<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105867"><dc:title>Povezanost med funkcioniranjem v izvorni družini in rokovanjem s čustvi drugih v odraslosti</dc:title><dc:creator>Pajer,	Metka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič Slavič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družinski sistem</dc:subject><dc:subject>funkcioniranje v družini</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>intimnost</dc:subject><dc:subject>čustvena inteligenca</dc:subject><dc:subject>čustvena regulacija</dc:subject><dc:subject>medosebna čustvena regulacija</dc:subject><dc:subject>rokovanje s čustvi.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu avtorica raziskuje povezanost med funkcioniranjem v izvorni družini in rokovanjem s čustvi drugih v odraslosti. V prvem delu se loteva vprašanja o tem, kaj definira zdravo funkcioniranje v družini in pri tem oriše družino kot sistem, v katerem se oblikujemo in opremimo za nadaljnje življenje. Drugi del predstavi človeka kot neizbrisno zaznamovanega s čustvenim svetom in podvrženega regulaciji čustvenih stanj – tako lastnih kot pri drugem. Pri tem oriše proces čustvene regulacije v družini in kasnejših odnosih. Medosebno čustveno regulacijo razume kot proces, pri katerem v interakcijo z drugim vstopamo z namenom, da dosežemo spremembo čustvenega stanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je vključevala 158 udeležencev. Uporabljeni sta bili lestvici funkcioniranja v izvorni družini FOS (Family-of-Origin-Scale) in rokovanja s čustvi drugih MEOS (Managing-the-Emotions-of-Others-Scale). Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost funkcioniranja izvorne družine in rokovanja s čustvi drugih. Boljše funkcioniranje v izvorni družini je povezano z uporabo strategij izboljšanja razpoloženja drugega in preusmeritve njegove pozornosti z neprijetnih čustvenih stanj. Slabše so funkcioniranje v izvorni družini ocenili posamezniki, ki v medosebni čustveni regulaciji uporabljajo strategije poslabšanja razpoloženja drugega in neavtentičnosti. Splošna sposobnost rokovanja s čustvi drugih je pozitivno povezana s funkcioniranjem v izvorni družini. Raziskava je preverjala tudi razliko med spoloma v samooceni izvorne družine in strategijah rokovanja s čustvi drugih, ki pa se niso izkazale za statistično pomembne</dc:description><dc:publisher>[M. Pajer]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-21 07:35:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
