<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105861"><dc:title>Kompetentnost učiteljev za poučevanje angleščine v prvem triletju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Grahut,	Mirjam	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poučevanje angleščine</dc:subject><dc:description>Zgodnje poučevanje tujih jezikov postaja vse aktualnejša tema, saj se trenutno na osnovnih šolah angleščina kot neobvezni predmet izvaja že v prvem razredu, kot obvezni predmet pa od drugega razreda dalje. Angleščino lahko v prvem triletju osnovne šole poučujejo tisti učitelji, ki so se na drugi stopnji razrednega pouka usmerili v Poučevanje na razredni stopnji z angleščino ali pa učitelji, ki so po končanem študiju razrednega pouka ali anglistike opravili dodatni študijski program izpopolnjevanja iz zgodnjega poučevanja angleščine. Po končanem študiju se učitelji znajdejo v razredu, v katerem se od njih pričakuje, da imajo razvite tako splošne kot tudi določene predmetno-specifične kompetence, ki so nujne za poučevanje angleščine v prvem triletju osnovne šole. V magistrskem delu bomo še posebej velik poudarek namenili predmetno-specifičnim kompetencam, ki jih morajo imeti razvite, če želijo biti »dobri« učitelji angleščine. Učitelji imajo v času poklica možnost te kompetence tudi krepiti, kar vpliva tako na njihov osebni kot tudi profesionalni razvoj. 
Rezultati kvantitativne raziskave, v kateri je sodelovalo 100 učiteljev, ki poučujejo angleščino v prvem triletju osnovne šole, so pokazali, da učitelji večinoma menijo, da imajo dobro razvite predmetno-specifične kompetence in da se v splošnem  počutijo dovolj kompetentne za poučevanje angleščine na nižji stopnji. Na podlagi pridobljenih podatkov sicer ugotavljamo, da se med učitelji razrednega pouka in anglisti pojavljajo razlike v tem, da učitelji razrednega pouka ocenjujejo pomen in razvitost svoje specialno-didaktične kompetence bolje kot anglisti, medtem ko anglisti dajejo večji poudarek jezikovni kompetenci in menijo, da imajo le-to razvito tudi z manj pomanjkljivostmi. Ugotavljamo tudi, da imajo učitelji medkulturno kompetenco razvito z največ pomanjkljivostmi, saj se občasno srečujejo z določenimi omejitvami oz. težavami pri vključevanju kulturnih vsebin v pouk, prav tako pa vključevanja kulturnih vsebin pri pouku ne povezujejo z najpomembnejšo vlogo učitelja pri zgodnjem poučevanju angleščine. Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja povezanost med predhodnim izobraževanjem učiteljev in razvojem predmetno-specifičnih kompetenc, ki pa se je izkazala za zanemarljivo ali šibko. Ob koncu raziskave smo prišli tudi do ugotovitve, da pomanjkljivosti na področju razvoja predmetno-specifičnih kompetenc učitelji kompenzirajo s krepitvijo kompetenc na različne načine, najpogosteje za potrebe izboljšanja jezikovne kompetence.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-21 02:55:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105861</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
